Krompir in mandarine

Medtem ko si nekateri kljub krizi še vedno lahko privoščijo krompirjeve počitnice, mnogi še za krompir nimajo. Vse več otrok je lačnih. Starši jim ne zmorejo plačevati za šolsko prehrano, mnoge tudi po prihodu domov čaka prazen lonec ...

Slovenska družba postaja vse bolj razslojena. Prepad med bogatimi in revnimi je vse globlji. Nekaj mora biti hudo narobe, če dobrih sto ljudi v enem letu zasluži več kot 40.000 delavcev skupaj. Če premnogi zaman čakajo na plačo, za katero so pošteno delali tudi več kot 180 ur na mesec, medtem ko si tisti, ki so “zafurali” podjetja, brezsramno izplačujejo astronomsko visoke odpravnine. Če so k še hujšemu zategovanju pasu prisiljeni tisti, ki že tako ali tako komaj še zmorejo skozi mesec, medtem ko elita še ve ne, kaj je to varčevanje ...

Ljudje so se od nekdaj delili na bogate in revne; na tiste, ki so imeli vedno vsega v izobilju, in na one, ki niso imeli nič. Obstajala pa je še tretja skupina ljudi, t. i. srednji razred, ki si resda ni mogel privoščiti vsega, a je kljub temu lahko prav dostojno in dobro živel. Brez večjih težav si je lahko omislil tako počitnice na morju kot na snegu, vmes - za krompirjeve počitnice, denimo - pa še skok v toplice. Ali kam v tujino.

A če je bila v ta razred dolga desetletja umeščena večina slovenskega življa, je danes slika povsem drugačna. Srednji razred izginja. Kriza je mnoge pahnila navzdol, na prag revščine. Tisti, ki se jim je (še) uspelo obdržati nad njim, pa si - glede na vse bolj črnoglede napovedi - niti pomisliti ne upajo, da bi si privoščili tak “luksuz”, kot je denimo dopust.

“Letos ne gremo nikamor. Niso časi za pohajanje, je treba šparat,” pravi mama dveh šolarjev. Tako kot mnoge bo tudi njena družina za krompirjeve počitnice ostala kar lepo doma. Nekateri nimajo teh težav. V slovenskih zdraviliščih in hotelih ob morju si od krompirjevih počitnic veliko obetajo. Roke si manejo tudi v turističnih agencijah. Letošnji hit je obiranje mandarin v dolini Neretve. A od mandarin do krompirja je v teh časih lahko le majhen korak ...