Krotilka levov in levinje

Mediji, še zlasti televizijske hiše, pred tako pomembni dogodki, kot so lokalne volitve ali tiste na državni ravni, običajno organizirajo okrogle mize ali soočenja kandidatov, ki si skušajo priboriti delček kolača oblasti. Tovrstne oddaje, če tokrat vzamemo pod drobnogled le televizijska soočenja, so mnogokrat dolgočasne. Ali je v studiu preveč kandidatov in vsi sploh ne pridejo do besede, ali le mlatijo prazno slamo v političnem jeziku, ki ga niti sami ne razumejo, ali pa je voditeljica ali voditelj slab in jim ni kos v besednem dvo, tro ali več boju.

Med televizijskimi soočenji, ki so v zadnjem času pritegnila mojo pozornost, je bilo soočenje šestih kandidatov za koprskega župana minuli teden, ki ga je na drugem programu nacionalne televizije v poznih urah vodila Mojca Petrič Bužan, urednica slovenskega informativnega programa koprske televizije.

V studiu so bili Boris Popovič, Koper je naš, Štefan Kocjančič, SDS, Dragan Sadžak, SMS-Zeleni, Marko Brecelj, Akacija, Olga Franca, SLS in Janez Starman, skupni kandidat SD, LDS, Oljke in Zaresa. Uvodoma so predstavili koprsko občino, z vsemi pomembnejšimi podatki, tudi s tistimi, koliko je zadolžena in koliko dolga “odpade” na posameznega prebivalca. Po anketi med meščani Kopra in zaledja se je v studiu razvila debata. Ki je na trenutke zarisovala hud spopad oblasti željnih kandidatov. Tako tistih, ki so si na vse načine prizadevali za županski stolček, kot aktualnega župana, ki ne bi še rad sestopil z oblasti.

Moram priznati, da je voditeljica suvereno vodila soočenje in ni dopustila, da bi bil katerikoli kandidat preveč agresiven v svoji polemiki, preveč žaljiv, ko so se strasti razvnele. S vsebinsko postavljenimi vprašanji, na katera je zahtevala konkretne odgovore, je soočenje televizijskemu gledalcu pokazalo, iz kakšnega testa so kandidati. Nedeljske volitve so odraz njihove (ne)prepričljivosti.