“La propussnizza” za Kepler-22b

Kar malce zaskrbljen sem; bomo kmalu spet imeli “jugoslovanski” protokol na Dragonji (OK, evropski, no), bomo spet lahko skakali sem in tja kot nekoč? Seveda, s slabega je tako lahko preiti na bolje ... Nič hudega se ne bo zgodilo, le veliko olajšanje za Istrane in vse druge, posebej še za turiste iz bližnje Avstrije, Italije, osrednje Slovenije. Kajti od poletja 2013 na Dragonji carinikov ne bo več.

Zakaj me torej skrbi? Zato, ker smo se v minulih dvajsetih letih navadili na mejo kot osel na palico, kot rečemo v Istri. Za domačine je ta meja nemara ena najhujših v zgodovini. Pravzaprav smo Istrani dve desetletji živeli vsak v svoji državni izolaciji. Bodo naši nacionalni mediji še naprej objavljali samo športne uspehe in škandale pri sosedih, kot da gre za Islandijo ali Turčijo? Politični in medijski egoizem je skozi dvajset let samostojnosti dodobra oddaljil naši državi, ki se občasno vedeta, kot da sta na različnih celinah. Bojim se, da vstop Hrvaške v EU ne bo nič zelo bistvenega spremenil, toda morda se bo le začelo spreminjati ozračje. Mogoče? Mogoče, ker smo pa le spremenili navade, sprejeli nova merila, pred vrati je tudi arbitraža. (Te se sicer bolj bojim, kot pa upam vanjo, saj utegne vsaj ena stran ostati - nezadovoljena).

No, in potem v Kopru nimamo pojma, kaj igrajo v puljskem gledališču, v Pulju pa nimamo pojma, kdo je Osebnost Primorske. Vemo pa, da je Kepler-22b planet, na katerega se bomo nekoč naselili - dolga pot, celih 600 svetlobnih let! Ko pa tja prispemo, nam bo potrebna “La propussnizza”, a ne? Kot nekoč med Koprom in Trstom, med cono A in cono B, pa potem potni list za v Trst, zdaj še za v Koper in Buje ...

“Na srečo” bo do vstopa Hrvaške v schengenski prostor po Dragonji preteklo še kar nekaj vode. Istrane do popolne svobode loči par let, toda zdaj je trenutek za obnovo stikov in vezi, da bomo pripravljeni dočakali to panevropsko svobodo gibanja in delovanja. No, no, tudi doslej smo vsemu navkljub sodelovali: borci, lovci, obalna mesta, vinarji in oljkarji, Forum Tomizza, kulturniki, univerze, maškare ... Celo pri vzreji istrskega podolca (boškarin je le ime, ljudski naziv za to delavno govedo) ... Ampak, naši državi pa le hočeta, da smo podložniki, njuni podložniki, in zato resnejši projekti ali ne uspejo (edinstvena blagovna znamka istrskih vin) ali pa so povsem padli v pozabo (nesojena evroregija). Tako smo se tudi sami (kot istrski osliček, tovar samer, muš) naučili, da vse poti vodijo v Ljubljano in v Zagreb; altroche' Kepler-22b! In? Ne, ni res, da “tako pač je”, prav to, kar je in kako je, lahko, če smo res evropski državljani, spreminjamo.

Istra je EU-ambient živela (da ne segam do ilirskih časov ...) celotno 19. stoletje: brez potnega lista (propussnizze za Kepler-22b) iz Kopra v Temišvar, iz Krakova v Kotor ... Naš kolektivni spomin hrani to duhovno in kulturno matrico: za vraga, začnimo jo že udejanjati.