Lačen si drugačen

Kaj se dogaja z novogoriškim nogometom? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo številni privrženci kluba, po tem ko igralci Gorice že nekaj mesecev niso dobili plač, odkrito pozivajo k odstopu tiste, ki so še ostali v klubski upravi, a zmagujejo. Zmagujejo z igro in žarom, ki smo ju v zadnjem obdobju pogrešali. Opazovalci (ne le) nogometnega dogajanja bi rekli, da si lačen drugačen: bolj motiviran, jezen in brezkompromisen. Kar kratkoročno drži. Še toliko bolj za mlado ekipo, željno dokazovanja, ki nima česa izgubiti. Srednje in dolgoročno pa takšna zgodba ni vzdržna. Tega se bržkone zavedajo tudi tisti, ki so na čelu Nogometnega društva Gorica.

Zamenjave same po sebi sicer ne prinašajo rešitve, a spremembe so potrebne. Domači nogometaši, ki predstavljajo domala celotno ekipo, so siti le obljub. Brez (za)upanja ne bo več zgodbe o uspehu. Novogoričani so jih na slovenski nogometni sceni spisali kar nekaj. Nenazadnje s štirimi naslovi državnega prvaka in dvema pokalnima lovorikama na lestvici uspešnosti gledajo v hrbet le Mariboru.

Sredi preteklega desetletja je bila Gorica zgled dobro vodenega kluba s preglednimi in urejenimi razmerami na športnem in finančnem področju. Predvsem pa je obstajala vez med akterji na igrišču ter oblikovalci športne in finančne politike v pisarnah. Gorica je zavoljo rednih izplačil in možnosti razvoja vrsto let veljala za privlačno sredino oziroma odskočno desko za tiste, ki so si utirali pot v tujino, pa tudi za preverjene igralce, ki so želeli redna in spodobna izplačila. V zadnjih mesecih je klub izgubil precej dobropisa.

Neuresničeni transferji igralcev v tujino, slovo glavnega pokrovitelja in premajhen posluh (gospodarskega) okolja, to je nekaj razlogov, zakaj se je novogoriški nogomet znašel v pat položaju. Vzroke za razmere pa ne gre iskati le v zunanjih dejavnikih krize. V nasprotnem glavni “proizvajalci” - igralci ne bi odkrito pozivali uprave k odstopu.