Le selektor vidi uspeh

Božidar Maljković na evropskem košarkarskem prvenstvu v Litvi ni izpolnil minimalnega cilja, uvrstitve v olimpijske kvalifikacije, ki ga je postavila košarkarska zveza. In če Slovenija ne bi gostila prihodnjega EP, bi morala v kvalifikacije, ki jih je nazadnje igrala med leti 2003 in 2005. To je edino relevantno dejstvo v času izgovarjanja na to in ono ter v prelaganju komentarjev odgovornih na čas poročil strokovnemu svetu. Istemu, ki je lani Bečirovićevo osmo mesto na svetovnem prvenstvu v Turčiji označil kot uspeh, potem pa je bil selektor zamenjan. Kar nazorno kaže, kako pomembno besedo ima strokovni svet zveze pri kadrovanju.

Nihče od prejšnjih selektorjev ni bil dočakan s takim zaupanjem in potrpežljivostjo javnosti in medijev, kot jo je imel na voljo Božidar Maljković, prvi tujec na slovenski klopi. Pa je njegov iztržek slabši vsaj od iztržkov Jureta Zdovca in Aleša Pipana. Tudi po prikazani igri. Najbrž Lakovič, Ožbolt, Dragić, Lorbek in ostali niso čez poletje pozabili igrati košarke. Toda selektor, vešč retorik, je neuspeh proglasil za uspeh in ob zgodbicah o njegovih igralcih iz Reala in Barcelone, ki bi po dveh desetletjih znali odigrati njegov napad z bogatimi rešitvami, se je začel sklicevati na majhnost, strašno konkurenco in odpovedi. Saj ima selektor prav, ko se pritožuje nad odpovedmi. Težko je doumeti, da komu nastop na olimpijskih igrah ni izziv. Če je Gasolu in Parkerju, potem zakaj ne bi bil tudi nekaterim, ki v reprezentančnem dresu niso osvojili ali dosegli še ničesar!

Maljković morda ne ve, da v Litvi ni imel bistveno slabše oziroma drugačne ekipe kot Zdovc na Poljskem. In predvsem: prejšnje ekipe so premagovale nosilce medalj na turnirju. Koga pa je Slovenija premagala v Litvi? Drugo ligo, ki jo brez kvalifikacij ali širitve na EP večinoma ne bi videli.

Slovenija bo dve leti brez uradnih tekem. Dovolj časa je, da dvojec Avanzo-Rems, ki kroji usodo, premisli, kam pelje slovensko košarko.