Lepotičenje izpustov

Vsaj za nekaj gre gospodarska recesija naši vladi na roko: pomagala ji je zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Ker so podjetja proizvajala manj, so seveda manj tudi onesnaževala. Lani so se tako po prvih ocenah izpusti toplogrednih plinov zmanjšali za sedem odstotkov.

Vlada se je s tem hitro pohvalila kot s svojim uspehom in dodala, da bo zaradi recesije in vladne trošarinske politike “preseganje kjotskega cilja v obdobju 2008-20112 precej manjše, kot je bilo napovedano lani”.

Kakšno sprenevedanje! Kot da je pomembno, kaj je bilo napovedano lani! Bistveno - da ciljev, ki si jih je zadala sama, ne bo dosegla - za vlado očitno ni pomembno.

Tudi sicer je poročilo o izvajanju programa zmanjševanja toplogrednih plinov, ki ga je vlada predstavila včeraj, polno sprenevedanj in dvomljive samohvale.

Kot je recimo ta, da je za investicije v posodobitev železniškega omrežja v letih 2010 in 2011 namenjenih “največ sredstev do sedaj”. Kaj pa drugega, ko pa smo doslej v železnice vlagali le drobižek, ki je ostal od prenapihnjenih in predragih avtocest! Napredek pri vlaganju v železnice bi bil, ko bi že doslej vlagali veliko in ko s tem vlaganjem ne bi, denimo, povečali hitrosti vlakov s kilavih 40 na le malo manj kilavih 65 kilometrov na uro (kot to počnemo na progi Ljubljana-Sežana). To je bistveno počasneje kot v razvitih državah in nepojmljivo počasi za sodoben potniški in tovorni promet, ki bi postala resen konkurent cestam in s tem zmanjšala rabo fosilnih goriv.

Za vlado je uspeh tudi “zagotavljanje ustreznih normativnih podlag”. Kot da ne bi že leta in leta ugotavljali, da imamo kar dobre predpise, ki pa jih žal ne izvajamo.

Zato je takšno hvalisavo samoocenjevanje brez realnih meril ne samo zgrešeno, temveč za prihodnost države pogubno. Da bo kaj ukrenila, si mora najprej naliti čistega vina in na tej podlagi zasnovati ukrepe. Včerajšnje poročilo kaže, da tega namena nima.