Letala za gašenje: 18 let govoričenja

Divjanje ognja na grebenu Renškega vrha nad Kostanjevico na Krasu je v minulih dneh znova razplamtelo polemiko, ali smo v Sloveniji dovolj opremljeni za gašenje tako obsežnih požarov ali ne. Za tako obsežne očitno nismo. Zato je na Kras priletel na pomoč tudi hrvaški kanader, ki se je s svojimi 6000 litri odvržene vode izkazal za odločilno pomoč. Tako kot je bila hrvaška rumena ptica odločilna tudi pri gašenju spomladanskega obsežnega požara na Gorenjskem.

Medtem ko letalci in tudi številni gasilci vedno glasneje opozarjajo, da bi Slovenija morala nabaviti vsaj eno letalo za gašenje (sicer manjše od kanaderja), pa so na upravi za zaščito in reševanje včeraj zatrdili, da so za gašenje na območju Slovenije dovolj helikopterji. To naj bi izhajalo iz priporočil Evropske unije, ta priporočila pa temeljijo na razgibanem terenu, na katerem naj letala ne bi bila tako učinkovita kot helikopterji.

Požar je v nedeljo gasilo 300, včeraj pa več kot 400 gasilcev. Ki jim morda ne bi bilo treba dva dni preživeti na razbeljenem Krasu, če bi imeli opremo, s katero bi ga v prvih urah zadušili.

Vendar pa priporočila EU pravijo tudi, da za gašenje na tako goratih in razgibanih terenih, kot je večina Slovenije, priporočajo helikopterje, ki lahko hkrati na ogenj odvržejo najmanj 3000 litrov vode. Naša vojska takih helikopterjev nima (cougarji lahko nosijo dobra dva kubika vode), na požarih pa gasijo večinoma s helikopterji bell 412, ki lahko dvignejo le 800 litrov.

Kdor se bo ob nerganju nad nezadostno tehniko počutil užaljenega, bo seveda trdil, da imamo pri nas vrhunsko pripravljene in motivirane gasilce, da imajo ti dobro opremo, da lahko kličemo na pomoč hrvaške in italijanske kanaderje, pa italijanski helikopter civilne zaščite in tako naprej in tako naprej, ampak ostaja dejstvo, da je požar nad Kostanjevico v nedeljo gasilo 300, včeraj pa več kot 400 gasilcev. Ki jim morda ne bi bilo treba dva dni preživeti v dimu in sajah na razbeljenem Krasu, če bi imeli pri nas na voljo tehniko, s katero bi lahko v prvih urah tak požar zadušili.

Javnost in lastniki uničenega gozda seveda ne pričakujejo, da bo Slovenija jutri kupila dva kanaderja, ki bosta potem večji del leta mirovala na tleh, pričakujejo pa, da bi naša država v 18 letih nekaj poskusila storiti. Magari za dve leti najeti dve letali, pa preveriti, kako bi se obnesli.

Ampak ne. O za vse koristnih projektih (voda za Istro, avtocesta do Jelšan, tretji pas, drugi in tretji tir...) pri nas raje govoričimo desetletja in desetletja, in če katerega medtem po slepi sreči uresničimo, v redu, če ne, pa prav tako v redu. Za uspeh morajo očitno biti v ozadju višji (beri pritlehnejši) interesi, pa projekti kot letalo poletijo do cilja in javnega denarja.