Leto učenja

Leto 2014 je bilo leto naravnih nesreč. Samo na območju notranjsko-kraških občin, ki so jih najmočneje prizadele tako poplave kot žled, so samo pri poplavah, našteli petkrat več intervencij kot običajno. A da ne bi ostali samo pri težkih spominih, stroških in statistikah, je prvi mož republiške civilne zaščite, Srečko Šestan, ki je nedavno brez dlake na jeziku že opozoril tudi na pomanjkljivo preventivo, začel z regijskimi posveti z župani. Z njihovo pomočjo naj bi na podlagi izkušenj in tudi napak varnostni sistem še izboljšali, saj bo naša ogroženost v bodoče le še večja.

Včeraj se je z župani srečal v Postojni, ki je eden najprimernejših krajev za učenje, saj je prav tu marsikaj zatajilo. Prva lekcija je ustrezen odziv lokalne skupnosti, ki je za uspešno soočanje s kriznimi situacijami ključnega pomena. Tako kot so ključnega pomena pravi ljudje (strokovno in ne politično) v občinskih štabih civilne zaščite in njihova dobra komunikacija z ostalimi silami zaščite in reševanja. Kar je druga lekcija: manj vrtičkarstva in še več dopolnjevanja med različnimi “kriznimi” akterji.

Mednje sodi tudi Slovenska vojska, ki je lani večkrat priskočila na pomoč pri reševanju, sploh ko je bila potrebna njena fizična moč. A denimo v Postojni je prišla pozneje, kot bi lahko. In to je tretja lekcija. Na obrambnem ministrstvu po zagotovilih ministra zato že pripravljajo projekt, ki bo namenjen prav natančnejši opredelitvi vključevanja pripadnikov Slovenske vojske v sistem zaščite in reševanja.

Da se je na napakah vsaj nekaj že naučila, je postojnska občina že pokazala. Pa ne le z menjavo občinskega štaba po žledu in poplavah. Medtem ko se pred dvema letoma občinski štab ni zganil, čeprav so v snežnem metežu vozila za več ur obtičala v kilometrskih kolonah, si ob nedavni množični nesreči na avtocesti še ene blamaže ni več dovolila. Svoj delež pri uspešni reševalni akciji je pridala s pomočjo nepoškodovanim udeležencem prometne nesreče, ki so jih prepeljali v avtocestno bazo.