Lipiška nevesta

Zdi se, da se v naši državi še nismo odločili, kakšno stališče zavzeti do javnih zavodov, ki so naravna in kulturna dediščina. Eni bi jih radi razprodali, ker so velik proračunski zalogaj, drugi pa ohranili izvirne. Sodobni trendi, ki v tujini na tem področju zelo dobro delujejo, k nam pritekajo šele po kapljicah.

Medtem pa razdvojenost med nedotakljivostjo in napredkom izčrpuje te velike oaze. Država tam sicer uvaja javno-zasebno upravljanje, vendar brez drznosti in dodatne pozornosti ne gre. Od nekdaj je namreč veljalo, da nevest ni vredno oddajati brez dote, domala na pol zastonj. Da se jih le znebimo, ker z njimi ne znamo ravnati. Kaj pa, če bo ženin še manj spreten od nas ali jo celo zlorabil?

Novi v. d. direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak, ki je na tem mestu le 20 dni, je prepričan, denimo, da je Lipica predragocena nevesta, da bi jo oddali po nizki ceni. Skupaj s sodelavci je odločen, da jo konsolidirajo - utrdijo, uredijo, obnovijo, posodobijo, naredijo bolj privlačno z novimi produkti, vidneje postavijo na ogled. Za zdaj je sicer obubožana, po 17 letih obstoja (četudi temelječega na tradiciji) in devetih direktorjih se je nabralo “navlake”, ki ravno ne sodi v njeno doto. Zapravila je več denarja, kot ga je proizvedla.

Bizjak v njej vidi velik potencial in dela s pospeškom. Kako tudi ne bi, saj so mu z državnih vrhov dali jasno vedeti, da imajo neurejenosti in propadanja lipiške neveste dovolj. In da gre tokrat zares: ali se jo spet postavi na noge, konjerejo skupaj s turizmom, ali pa se turizem likvidira in konjerejo prepusti sami sebi in na plečih države. Kam to vodi, vemo vsi - v propad. Zato so hitri in napredni prijemi še kako dobrodošli.

Vendar je treba pri tem paziti, da dvorne neveste ne oddamo prvemu snubcu, ki pride mimo, brez da bi preverili njegovo poreklo in namene. Saj so privlačne neveste vabljive tudi za zlonamerne snubce.