Ljudstvo v kot

Državni prostorski načrt za osrednje slovensko vojaško vadbišče Postojna, ki zavzema obsežno območje med Postojno in Bačem, bo prvi večji preskusni kamen novega, pospešenega in poenostavljenega sprejemanja državnih prostorskih načrtov, s katerimi država umešča v prostor objekte in infrastrukturo javnega pomena. Doslej so se ti preveč vlekli in onemogočali pomembne gradnje, je menila vlada in lani predlagala pospešitev teh postopkov. V novem zakonu, sprejetem pred slabega pol leta, je predvsem predvidela lažje urejanje lastniških razmerij.

Vse lepo in prav. Res je nesmiselno, da se postopki za gradnjo velikih, za vso državo in državljane pomembnih projektov, vlečejo po več let. A že doslej ta dolga procedura ni zagotavljala ljudem možnosti, da bi zares vplivali na to, kako naj se nek projekt umesti v prostor, da bi omilili škodo, ki bi z njim nastala, da bi ga popravili ...

Če pogledamo nazaj, je v zadnjih dveh desetletjih primerov, ko pripravljalci (država ali državna podjetja) niso upoštevali pripomb ljudi, cel niz: od avtoceste Razdrto-Divača, ob kateri so domačini načrtovalce opozarjali, da je usek v hrib škodljiv, da bo povlekel proti Divači meglo, ki bo ovirala promet, da bo vplival na podnebje v širši okolici (pa jih niso poslušali, naredili namesto predora usek - za meglo in poledico pa zdaj ne odgovarja nihče), do aktualnega umeščanja plinovoda Ajdovščina-Lucija, na katerega osnutek so imeli ljudje ob trasi na stotine pripomb, a pripravljalci niso upoštevali praktično nobene.

Doslej je bila procedura res dolga, vendar demokratičnega vpliva ljudi ni omogočala. Pogosto je bila le farsa. Odslej bodo postopki krajši. Pravilno. Dovolj je ena kratka javna razgrnitev (a ne v času dopustov, kot se je to zelo pogosto - namenoma - dogajalo), toda vse smiselne in izvedljive pripombe, ki jih takrat podajo ljudje, stroka in zainteresirana javnost, naj pripravljalci večinoma upoštevajo.

Bomo videli, če bo odslej res tako.