Logična izbira

V času, ko je kruha malo, so bolj v modi igre. Ne le politične. Pred novim mešanjem kart na politični sceni 4. decembra so se zgodile tudi predčasne “volitve” novega selektorja nogometne reprezentance. Tako kot Borut Pahor je predčasno omagal tudi Matjaž Kek, ki bi svoj mandat končal 30. novembra. A ga je sklenil predčasno, včeraj.

Mariborčana Keka je nasledil Ljubljančan Slaviša Stojanović. Kar za nekoga, ki ne pozna prikritih razmerij (v Sloveniji se veliko več dogaja v zakulisju kot pred očmi javnosti) ne bi bilo nič posebnega. Toda vedno tleča napetost med prestolnico in Mariborom se krepko pozna tudi v nogometnih odnosih. Gre za poraz štajerskega nogometnega vladarja Zlatka Zahovića. Kar poglejte, kdo in od kod je iz slovenske lige večinoma prihajal v Kekovo reprezentanco. Tudi v Kopru, kjer so avgusta želeli Stojanovića vzeti za trenerja in ki so vneti podporniki predsednika NZS Aleksandra Čeferina, bodo z novim selektorjem gotovo zadovoljni.

Kek je v več kot štirih letih na čelu reprezentance veliko dal slovenskemu nogometu. Toda padel je, ker je bil ujetnik vodij slačilnice in ni hotel (ali mogel) dati priložnost prihajajoči generaciji. Prav velike izbire Čeferin niti ni imel. Srečko Katanec je svojo slovensko zgodbo končal, nekateri znani obrazi so se ponujali sami, a so že prebrana knjiga, s tujci pa se prej opečeš kot ne, kot kažejo grenke rokometne in košarkarske izkušnje. Formalno tujec je zamejski rojak Edy Reja, ki pa bo do nadaljnjega ostal le želja. Lazio ga tako ali tako ne bi pustil. Stojanović je v tem kontekstu logična izbira, ki verjetno ni minila brez posveta z novim šefom slačilnice Samirjem Handanovićem, nekoč njegovim učencem.

Stojanović je pred zahtevno nalogo. Slovenija si je izborila položaj na svetovnem nogometnem zemljevidu. Ob tem državna naslova z Domžalami, osvojena v času agonije Maribora in Olimpije, zbledita. Prave tekme bodo zanj štele šele od danes.