Luzerji

Končano nogometno prvenstvo ni navdušilo. V konkurenci ostalih moštvenih ligaških tekmovanj v državi je za nogometno še vedno največ zanimanja, je najbolje medijsko pokrito, a to za nogomet ni nič novega. Niti v primerjavi z drugimi državami, kar sicer razgali pravo kakovostno podobo, ki pa je za slovenske klube sila klavrna. To ne nazadnje potrjuje redno hiter izpad slovenskih kandidatov za Evropo že pred velikim šmarnom, a upanje se poraja vsako leto znova. Letos so si ga, seveda tudi z nekaj Uefinega finančnega dobropisa, priigrali Olimpija, Celje, Maribor in Domžale. V ligi so sicer igrale tudi tri primorske ekipe, kar bo najbrž statistični vrhunec za kar nekaj časa. Koper, Tabor in Gorica so v sezono vstopili optimistično, končali pa so jo - za pozabo. Sežanski Tabor je končal štiriletno prvoligaško obdobje, za katerega je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo izteklo. Klubski ustroj ni dosegel elitne ravni, prebliski na igrišču pa so samo podžigali nerealno selekcijo, katere predstavniki so sicer športno lovili uspeh vse do konca zadnje tekme.

V Novi Gorici nekaj zadnjih let živijo na meji med prvo in drugo ligo. Razkorak v organizaciji klubov v obeh ligah je prevelik, da bi se tudi štirikratni državni prvaki po vrnitvi v elito tam počutili konkurenčne. Vsega pet težkih zmag, med sezono pa zamenjava predsednika in po samo nekaj tekmah tudi jokerja na klopi, Edyja Rejo, trenerja z največjim mednarodnim učinkom v vsej zgodovini prve SNL, je bilo dovolj samo za dodatne kvalifikacije z Aluminijem. A v dveh tekmah za prvoligaški obstoj Gorica sploh ne kotira bolj prepričljivo od moštva, ki je v pokalnem tekmovanju izločilo tudi Koper.

Uvrstitev Kopra, ki je še jeseni najbolj pretil današnjemu prepričljivemu prvaku Olimpiji, predstavlja celo največje tekmovalno razočaranje sezone.

Prav moštvo z Bonifike je v končani sezoni sicer najbolje uvrščeni primorski prvoligaš, kar pa ne pomeni nič. Ekipa, ki je še jeseni najbolj pretila današnjemu prepričljivemu prvaku Olimpiji, predstavlja celo največje tekmovalno razočaranje sezone. Spomladi ji je uspelo zdrsniti celo v spodnjo polovico lestvice in ob tem zapraviti prav vse priložnosti za želeno uvrstitev v poletne kvalifikacije evropske konferenčne lige. Dolgo je kazalo, da Koper tega cilja enostavno ne more zgrešiti, a ga je. Kot največji luzer slovenske nogometne pomladi. Pred drugim Celjem je imel jeseni točko prednosti, spomladi pa je za njim zaostal kar za 17 točk. Ekipa, ki je pred letom dni imela rep in glavo, danes nima nič. Z izjemo potrpežljivega predsednika kluba, ki še naprej sprejema klofute ekipe.

Pričakovanj prvoligašev ni izpolnil niti vrh NZS. Preveč je bilo očitnih sodniških napak “a 'la finale pokala”, preveč odkritega favoriziranja na račun manj glasnih. To je tudi primorski trojček med sezono večkrat občutil. A dokler je lastnih napak preveč, prav nobeni izgovori v obliki raznih teorij zarote nikakor ne morejo piti vode.