Mačehovski do jezika

Olimpijske igre, ki so mnoge v teh vročih poletnih dneh pritegnile k gledanju televizije, so se končale. Tako lahko z manjšim časovnim odmikom razmislimo o tem, kako so stari novinarski mački (pa tudi mlajši, da ne bo pomote) športnega uredništva nacionalne televizije, ki je v rokah držala vse niti neposrednih televizijskih prenosov iz Londona, opravili svoje delo. Nekaj malega na to temo smo že napisali, ne morem pa mimo dejstva, kako slabo nekateri obvladajo slovenski jezik. Še več - pred televizijsko kamero nekateri vedno znova dokazujejo svoje znanje angleškega ali kakšnega drugega tujega jezika, na ustrezen prevod pa povsem pozabijo. Skrčijo ga na dva ali tri stavke in to je vse. Resda veliko Slovencev razume marsikatero tujo besedo, a vendar je zakon o medijih jasen: Izdajatelj, ki je ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, mora razširjati medijske vsebine v slovenskem jeziku ali pa morajo biti na ustrezen način prevedene v slovenščino, razen kadar so v prvi vrsti namenjene bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem iz druge jezikovne skupine. Tako je zapisano v 4. odstavku 13. člena, ki je v celoti namenjen zaščiti slovenskega jezika. Za kršitve so seveda predvidene tudi kazni, a zdi se, da pristojni inšpektorji bolj malo gledajo televizijske programe. Tovrstnih spodrsljajev je namreč vse več in so se razširili tudi v programe komercialnih televizij. Prav boleče je včasih gledati novinarja, ki sogovornika sprašuje v tujem jeziku, nato pa njegov dolg odgovor povzame v stavek ali dva. Kar tako, velikokrat (verjetno zaradi naglice, ki so ji televizijski novinarji najbolj pogosto izpostavljeni) tudi neustrezno.