Malvazija brez meja

Čeprav izvor malvazije ni istrski, sta ta trta in vino iz nje prav na tem polotoku dobila najtrdnejšo domovinsko pravico. Istrska malvazija je v celotni Istri, pa tudi na Krasu, eden ključnih identifikacijskih elementov. Na njej v teh krajih gradijo prepoznavnost, v lokalni gastronomiji pa je nepogrešljiva, tako rekoč konstitutivni element.

Najverjetneje in največkrat zapisano je, da naj bil malvazijo v Istro prinesli podjetni beneški trgovci. Njena domovina je Peloponez, ime pa ima po tamkajšnjem mestu Monemvasia.

Družina malvazij je velika. Na Kanarskih otokih in na Sardiniji je malvazija sladko, desertno vino, v Piemontu je rdeče peneče vino, pridelujejo jo celo v ZDA. Čeprav raste marsikje, pa ni nikjer razširjena tako kot v Istri, kjer je malvazija pravzaprav sinonim za belo vino. Z refoškom in rumenim muškatom tvori prepoznaven in daleč onstran Črnega Kala sloveč istrski vinski trojček. Tako je bilo tudi nekoč, saj je bil za ladje z malvazijo iz Istre v cvetočih Benetkah rezerviran poseben carinski pomol.

Trinajst let festivala Malvazija, žlahtni okus Mediterana, ni le zgodba o utrjevanju identitete in prepoznavnosti. Je tudi pripoved o kakovostni rasti, ki je istrsko malvazijo iz vsakdanjega vina dvignila na zavidljivo raven. Iz domačega vina je postala svetovljansko, ki je že obkrožilo svet in obnovila slavo, kakršno je imela nekoč v Benetkah, kjer se je vinotočem, koder so jo točili, reklo tako kot pomolu, na katerem so jo izkrcavali: malvazija.

Kot refošk je tudi malvazija v vsaki vinski kleti v slovenski Istri. Za rastočo zgodbo o njej so seveda ljudje, marljivi vinogradniki, ki s svojimi vinogradi - ob oljčnikih - vzdržujejo prepoznavnost kulturne krajine v Istri.

Refošk ima svoj praznik, malvazija pa festival, na katerem se še danes s svojim pridelkom predstavljajo vinarji od Krmina do Pulja. Tako kot še kaj v krajih ob severnem Jadranu tudi malvazija ne pozna meja.