Mamutski škornji

Odstop zdravstvene ministrice Alenke Trop Skaza je bil že dalj časa pričakovan. Dvom v njeno verodostojnost se je porodil že takoj ob nastopu funkcije, ko je prišlo na dan, da je tesno povezana s podjetjem svojega moža, ki sklepa posle v zdravstvu tam, kjer teče za financiranje z javnim denarjem.

Trop Skaza v svoji odstopni izjavi omenja pritiske in podtikanja, ki da so letela nanjo in na njeno družino. Omenja tudi, da so se zahteve iz stroke kar vrstile že prvi dan mandata, sama pa da je nameravala trdo delati. Kako, o tem imajo predstavniki ustanov in strokovnih združenj nekoliko drugačno mnenje.

Zdaj že bivša ministrica bi glede na to, da prihaja iz prakse, morala dobro vedeti, v kaj se podaja in v kakšnih težavah se zdravstvo vse bolj duši. Morala bi poznati tudi zakonodajo, ki veleva, da minister - funkcionar torej - ne more biti hkrati vpet v družinske posle. Slednje mora, najkasneje v treh tednih po nastopu funkcije, zapreti, opustiti, se iz njih izločiti. Zato preseneča njena izjava, da je bila deležna diskvalifikacij in obtožb, da je koruptivna.

Ne le, da se je ob presojanju, kaj je bolje zanjo in njeno družino (družinski proračun) - ali ministrovanje ali utečeni družinski posli - odločila, kot sama navaja, za družino. Spoznala je tudi, da je nakopičenih težav v zdravstvu toliko, da jim preprosto ne bo kos. S Pepelkino nožico je stopila v pošvedrane mamutske škornje. Te so v treh mesecih iskanja novega ministra še napihnili na zdravstvo prisesani, s korupcijo oženjeni lobiji.

Med tem pa - tudi med njenim enomesečnim mandatom - zdravstvo ubira svoja pota. Ker zdravstvene politike država še vedno nima, so ti škornji obremenjeni še z vrsto drugih težav - s prijateljskimi dogovarjanji, nenehnim nižanjem cen za opravljeno delo, in še bi lahko naštevali.

Nesporno je, da se je ta, za javnost do nedavna dokaj neznana ministrica, ali precenjevala ali pa se ni zavedala, da biti minister ni častna funkcija.