Manj spiritualnosti, več racionalnosti

Lani je na svetu prvič potovala več kot milijarda ljudi, za letošnje leto v svetovni turistični organizaciji (UNWTO) napovedujejo še za štiri odstotke več mednarodnih prihodov turistov. Prihodi tujih turistov v Slovenijo za malenkost presegajo dva milijona, po rekordni rasti v minulih letih pa so napovedi nekoliko bolj zadržane kot za svetovni trg. Čeprav se v slovenskem turizmu večajo tako prihodi turistov kot število prenočitev, ki je preseglo devet milijonov, pa je slika o kondiciji slovenskih turističnih podjetij slaba, saj skupno beležijo izgubo. Ta izhaja predvsem iz vse višjih stroškov delovanja, med katerimi izstopajo finančni odhodki. Turistična podjetja odplačujejo posojila za intenzivno prenovo infrastrukture v drugi polovici prejšnjega desetletja, svoj davek pa pobirajo tudi neorganski lastniki, ki jim gre v njihovih osnovnih dejavnostih slabše kot v turizmu.

Slovenski turizem na gnečo na svetovnem turističnem parketu ni prav dobro pripravljen. Slovenska turistična organizacija (STO) je po reorganizaciji, menda zaradi racionalizacije in doseganja sinergijskih učinkov, kot po učbeniško zvenijo predstavljeni razlogi, potopljena v novo organizacijsko super strukturo Spirit. Ta naj bi skrbela za internacionalizacijo in promocijo Slovenije in njenega gospodarstva v mednarodnem okolju. Zdaj se ukvarjajo predvsem sami s seboj, pričakovane prodornosti pa žal ni od nikoder.

Namesto tehtne analitike ter proaktivnosti v turistični promociji je turistični del Spirita predvsem agencija za posredovanje nastopanja na mednarodnih sejmih, na katere se prijavijo zainteresirane turistične organizacije in podjetja. “Ob ukinitvi STO je slovensko turistično gospodarstvo enotno in nedvoumno povedalo, da se dela nepopravljiva škoda. Ukinjena sta bila upravni odbor in strokovni svet, iz bližine odločanja o strategiji nastopanja na tujih trgih so bili oddaljeni prepoznavni akademiki, strokovnjaki in ljudje z dolgoletnimi izkušnjami v turizmu, zamenjali pa so jih uradniki z ministrstva za finance, okolje …,” v daljšem pismu predsednici vlade Alenki Bratušek piše Tone Matjašič, izkušeni turistični delavec, direktor agencije Panoramic Travel Group. Na premierko apelira, naj vrnejo STO in povrnejo pozitivno energijo prejšnjih let, sicer bo posledica umik v sivino svetovnega turističnega zemljevida.

V vladi bodo - glede na zapisano v koalicijski pogodbi - preučili smotrnost združevanja v vitko agencijo, ki je, kot ugotavlja Matjašič, shujšala v roke in noge, a se zredila v trebuh. Da s turizmom sedanja vlada misli resno, izpostavlja državni sekretar v kabinetu premierke Gašpar Gašpar Mišič, ki poudarja, da delovanje na pamet in igranje s turizmom ne pride v poštev. Meni, da je turizem lahko ključen v izhodnem scenariju iz krize in da je njegov potencial velik, s sedanjih 12 odstotkov udeležbe v BDP bi po Gašpar Mišičevem mnenju lahko dosegel do petine vseh prihodkov v državi. V sosednji Avstriji, denimo, turizem prispeva zelo visokih 22 odstotkov BDP.

Mnenja, naj se turizem znajde sam in zgolj sam novači svoje goste, niso na mestu. Gre za državni projekt, predstavljanje države in krepitev njene prepoznavnosti, ki ima posledično blagodejne učinke za turizem in posredno za celotno gospodarstvo. Turizem seveda nista le postelja v hotelu in bazen ob njem. Je vse, kar gostje doživljajo in kar jim omogoča preživljanje njihovega časa pri nas, najsi bodo počitnikarji ali pa poslovni gostje. Slovenska turistična strategija temelji na trajnostnem zelenem turizmu in aktivnem preživljanju prostega časa. V ta kontekst gre veliko infrastrukture, ki ni namenjena zgolj turistom. Le če je država udobna za državljane, je lahko udobna tudi za turiste. Drugače skorajda ne more biti.

Ko bodo v Ljubljani rešetali smotrnost Spirita, bi bilo dobrodošlo, da se ozrejo na teren, da vprašajo kaj o potrebah in ugotovijo, kar je itak znano: da turizem ne potrebuje preorganiziranih institucij temveč smotrno promocijsko ustanovo, v kateri bodo zaposlenim namesto mehkih foteljev zagotovili udobne in trpežne čevlje.