Mars in Venera

To sploh ni podražitev, pravijo na mestni občini, ker se znesek računa po drugačnem sistemu. Res. Ta jezikovna finesa bo gotovo potolažila podjetnike, ki se vsak dan borijo z izgubo in grožnjo likvidnostnih težav in bodo morali po novem občini plačati dvakrat ali trikrat več kot doslej.

Novogoriška jeza okrog nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča ni le trčenje dveh svetov, temveč je prav tipični slovenski zaplet. Do katerega skoraj vsakič pride po identičnem scenariju. Občinske uprave, ministrske službe, komisije, kabineti, svetovalna podjetja in ekspertne skupine pripravijo zakone in podzakonske akte. Te dokumente pišejo pametni in izobraženi ljudje. Ki pa jih običajno pestita dve veliki težavi. Prva je, da imajo v omari preveč knjig in premalo parov gojzarjev. Druga pa, da pozabijo od časa do časa pogledati skozi okno.

Dokumenti nato padejo na mizo občinskih svetnikov in poslancev, ki nimajo ne časa ne volje, da bi prebrali tistih dvajset gosto tipkanih strani. Ki komaj ostanejo budni med predstavitvijo, se k razpravi prijavijo iz vljudnosti in izrečejo floskulo ali dve ter nazadnje dvignejo roko po strankarski direktivi, po pravilu udobja in ljubega miru ali po kakršnem koli drugem načelu, ki nima nobene zveze z vsebino.

Potem v nabiralnike padejo odločbe in za njimi položnice. Ljudje znorijo, izbruhne škandal, novinarji pišejo članke, poslanci in svetniki se, prebujeni iz otopelosti, hitijo zavzemat za dobrobit občanov in državljanov. Pod težo pritiska odlok in zakon padeta, politiki si pripenjajo medalje, uradniki pa začudeno skomigajo z rameni in ne razumejo, kaj je bilo narobe. Njihovi izračuni so bili namreč pravilni.

Zgodilo se je s ceno vode in smeti, z davkom na nepremičnine, z nadomestilom za nezazidana stavna zemljišča in še s čim. Zgodilo se je že tolikokrat, da bi lahko končno nehali ponavljati vajo iz namišljenega zaslužka. Ki prinese le jezo. In seveda izgubo.