Martinove streznitve

Martinovo bi mnogi razglasili za državni praznik. Ali pa ga raztegnili kar na vse leto. Seveda ne tisti, ki vinu dajejo pravi pomen in se znajo ustaviti pri kozarcu ali dveh, ki znajo “poročiti” pravo vino s pravo hrano. Ne, problematični so tisti, ki razlikujejo zgolj med belim in črnim vinom, mnogo bolj kot kakovost pa jih zanima količina.

Ta konec tedna je vsa Slovenija, predvsem pa vinorodna območja - in teh tudi na Primorskem ne manjka - v znamenju tradicionalnih martinovanj. In prav v teh dneh policisti poostreno nadzirajo dogajanje na cestah in seveda ugotavljajo, koliko voznikov sedi za volanom v alkoholnih hlapih. Nekateri se pridušajo, da gre za nagajanje policije in polnjenje proračuna. Pa je to res?

Poleti je začela veljati strožja prometna zakonodaja in kazni, ki so predpisane, lahko mnoge spravijo skorajda na beraško palico. Vendar iz vsakodnevnih policijskih poročil ni zaznati, da bi bilo na cestah kaj bistveno drugače.

Pravzaprav preseneča število voznikov, ki vozijo pijani tudi potem, ko zaradi vožnje pod vplivom alkohola izgubijo vozniško dovoljenje. In potem ostanejo še brez avtomobila, krivi pa so seveda policisti in zakoni.

Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč na primorskih cestah - mimogrede, teh je letos celo več in ne manj kot lani - je visoka. Na območju koprske policijske uprave znaša 1,5 promila in je nad petletnim povprečjem, na območju novogoriške policijske uprave pa znaša 1,41 promila in je malenkost višja kot lani. Pri nesrečah s smrtnim izidom, ki jim botruje alkohol, je koncentracija običajno še višja.

Voznikov, ki so napihali več kot dovolj za pridržanje, je bilo letos na primorskih cestah že več kot 600. Prav vsak od teh je predstavljal izjemno veliko nevarnost in tveganje v prometu. Zadnja dva meseca v letu se prometna varnost praviloma poslabša. Pa ne zato, ker je na cestah več policistov ...