Martinovo s policijo

Vozniki, pozor, policisti so nehali stavkati!

Kako lepo se stvari ujemajo. Policisti so se v okviru svojega boja za višje plače kar šest tednov delali francoze in kršiteljem pogledovali skozi prste, od včeraj, ko je nastopil teden martinovanj, pa nas spet vestno preganjajo. Seveda, država je popustila, ker je martinovo priložnost. Na račun mandatnih kazni voznikom bo nekoliko omilila izpad prihodka v času stavke, ko kazni skoraj ni bilo. Povsem drugačna zgodba torej kot na primer tista v Hitu, kjer uprava krupjejem ni popustila, čeprav so stavkali v časih, ki so za igralništvo elitni.

Ne, ni za se hecati. Žal je martinovo res čas, ko je treba bdenje nad prometno varnostjo izdatno okrepiti. To policija vedno podkrepi s podatki. Za lanski čas čaščenja žlahtne kapljice pravijo, da so v desetih dneh policisti na slovenskih cestah ustavili in preizkusili kar 25.692 voznikov, od katerih jih je 868 pregloboko pogledalo v kozarec, 310 tako globoko, da so jih odpeljali na treznjenje. In potem sledi statistika, ki priča, da več kot desetino prometnih nesreč zakrivijo alkoholizirani vozniki.

Rekli smo alkoholizirani, kajti pri opredelitvi stanja voznika se pogosto začenjajo krivice vinu, njegovim častilcem in samemu sv. Martinu. Gre za pojem vinjenost, pri čemer se pomešajo vino, pivo, žganje in celo mamila. Obstaja namreč zaprisega k spoštovanju tega daru narave, ki je stara tisočletja, ves čas zapisovana, opevana in upodabljana. Tudi med Slovenci, ki smo si za himno izbrali Zdravljico, trte in zdravico v njej smo le modro zamolčali.

Drži, z vinom delamo tudi napake. Toda vsevprek udrihati po njem kot po zlu, je krivično. Na Slovenskem se širijo krogi poznavalcev, ki znajo z vinom uživati dostojanstveno. Temu primerno učijo, vino častijo in priporočajo. Tudi v pobudi lani ustanovljene bratovščine sv. Martina za uveljavitev martinovega kot državnega etnološkega praznika je moč najti pot k primernemu odnosu do vina.