Med večnostjo in pozabo

V poplavi tem, kot so brutalno izkoriščanje delavcev, družbena neenakost, korupcija, klientelizem ..., torej tem, zaradi katerih je opozicija koaliciji dolžna viseti za vratom, se zdi prerekanje, kdo je prvi dal pobudo za plebiscit in kako naj poteka praznovanje njegove obletnice, nekoliko trivialno.

Sodelovanje v častnem odboru za pripravo praznovanj ob 20. obletnici plebiscita so zavrnili trije povabljenci, Lojze Peterle, Janez Janša in Andrej Bajuk. Morda bi si kdo mislil, da bi se trojici splačalo pokazati nekaj konstruktivnosti vsaj ob tako prijetnih stvareh, kot so ploskanje, mahanje z zastavicami in nazdravljanje. A stvari niso tako enostavne. Peterleta, Janšo in Bajuka moti ideološki boj, ki ga oživlja vladajoča koalicija. In res si je Janšo težko predstavljati za mizo s predsednikom države Danilom Türkom, ki je lani 'kiksnil' z odlikovanjem Tomaža Ertla. Desnici je težko požreti tudi razne Titove ceste, pa stisnjene pesti in povezovanje obletnice ustanovitve OF, v kateri so si vodilno vlogo vzeli komunisti, z obletnico plebiscita. Če bi zdaj kar prišli in brez pomislekov postali člani častnega odbora, bi to lahko izzvenelo kot nečastno popuščanje levi oblasti.

Praznovanje pomembne obletnice ob vseh resnih gospodarskih in družbenih problemih, ki jih imamo, še zdaleč ni trivialna stvar. Šlo bo za niz dogodkov, ki bodo imeli svojo težo pri določanju, komu bo prihodnost priznavala zasluge za narod. Akterji, ti in oni, morajo zdaj poskrbeti, da njihova vloga v za Slovence najpomembnejšem dogajanju ne bo šla kar v pozabo. Ali pa si izmisliti lepo zgodbo o sebi in jo uveljaviti kot del kolektivnega spomina.

Bogve, morda je bil leta 623 poleg Sama še kdo zelo zaslužen za ustanovitev plemenske zveze. Ali pa morda Hotimir sredi 8. stoletja ne bi začel s pokristjanjevanjem, če za njim ne bi bilo še nekoga, ki je izpadel iz zgodovinskega spomina. Zgodovina namreč ni preteklost, ampak le poznanje o njej.