Meja še razdvaja

Kot kažejo podatki, v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami nismo ravno uspešni pri črpanju denarja iz evropskih skladov. Po ocenah bi iz tega vira lahko izpeljali več pomembnih projektov, če bi bila državna uprava bolj učinkovita in manj zbirokratizirana.

Da ne bi kritik usmerjali zgolj na našo državo, je resnici na ljubo treba povedati, da so razmere pri naših zahodnih sosedih, kot vse kaže, še slabše. V Evropski uniji so obmejna območja, njihovo povezovanje in razvoj, deležna še posebne pozornosti. Že pred vstopom Slovenije v EU in še bolj po njem se je veliko govorilo o tem, kaj bo mogoče postoriti v okviru tako imenovanih čezmejnih projektov.

Primorska in še posebej Goriška (z zamislijo o dveh Goricah-enem mestu) sta si od tega veliko obetali. Politiki so nas prepričevali, da bo evropski denar tako rekoč na dosegu roke, pripraviti je treba le dobre projekte.

Po več letih članstva v EU lahko ugotovimo le, da je resničnost povsem drugačna od velikopoteznih napovedi. Uresničene projekte lahko preštejemo na prste in, kot vse kaže, tudi prihodnost ni kaj nič obetavna. Številne večje in manjše naložbe v okviru programa sodelovanja med Slovenijo in Italijo za obdobje 2007-2013 že dobro leto mirujejo, ker se partnerji v sosednji Italiji ne morejo dogovoriti. In prav lahko se zgodi, da bo denar zanje obtičal v evropskih skladih ali romal drugam. Toliko o tako opevani odprti meji in čezmejnem sodelovanju.

K sreči pa le ni vse tako črno, saj se vsaj doma o nekaterih pomembnih zadevah le znamo dogovoriti. Štiri občine, od Brd do Ajdovščine, uspešno uresničujejo evropski projekt zaščite vodnih virov in vodooskrbe širšega območja, ki bo zagotovil, da bodo številna naselja dobila pitno vodo. Z obnovo vodarn, gradnjo vodovodnega omrežja in kanalizacije na vodozbirnem območju bo dolgoročno zagotovljena oskrba s kakovostno pitno vodo. Gre za primer, ki bi mu bilo vredno slediti.