Mesto festivalov

Ta čas, ko se žerjavisti niso uspeli pogoditi z upravo in so napovedali stavko, je v Taverni prepeval Perpetuum Jazzile. Toliko ljudi, kot ga je prišlo poslušat, skoraj ob nobenem kulturnem dogodku v Kopru ne pomnijo. Zbor je številno občinstvo navdušil. Beseda o dogodku je tekla še naslednji dan. In vzporedno tudi razprava, ali bi lahko Koper postal festivalsko mesto.

Nekoliko presenetljivo je sicer, da se to vprašanje znova in znova pojavi ob Festiku, glasbenem in gledališkem festivalu, ki ga za popestritev poletja organizirajo v mestni občini in v okviru katerega se je zgodil tudi Perpetuum Jazzile.

V mestu je namreč med poletjem kar nekaj festivalov - Poletni ulični festival Puf, Etno Hist(e)ria, jazzovski festival Baladoor, Jeff, Folkest, navsezadnje tudi ostanek Melodij morja in sonca, otroški in najstniški festival popevke Fens -, da je vprašanje, ali je Koper festivalsko mesto, skoraj odvečno.

Da pa bi ob Festiku vsako leto znova objokovali Primorski poletni festival, ki je zaradi umanjkanja denarja umrl, je povsem brezplodno.

Seveda se lahko komu zdi prav neverjetno, da občina nameni denar izvajalcu, ki tako rekoč agencijsko ponudi nekaj popularnih gledaliških in glasbenih dogodkov, namesto da bi financiral festival, ki je imel koncept in je bil v tem prostoru dolga poletja priljubljen.

A ne gre prezreti, da si Primorski poletni festival tudi v najboljših časih s svojo naravnanostjo in omejenim občinstvom - pri čemer ne spregledujemo njegove kakovosti - ni uspel pridobiti turističnih sponzorjev, ker v njem niso videli ali želeli videti svoje priložnosti. Zato je sčasoma tudi moral shirati, čeprav bi s primerno finančno pomočjo morda imeli v Kopru celo Novi Sad. Pa tega nismo hoteli opaziti.

A to dejstvo nam nikakor ne sme in ne more skaliti radostnega doživetja izjemne mladostne energije Perpetuum Jazzila na Festiku.