Mi smo Maribor!

Navijaški refren organiziranih pristašev Nogometnega kluba Maribor je v sredo zvečer posvojila večina športnih zanesenjakov v Sloveniji. Domači remi v Ljudskem vrtu z igralsko superiornim, pregrešno dragim in zvezdniškim Chelseajem se bo gotovo vpisal v klubske, a tudi slovenske športne anale. Nogomet sicer slovi po svoji nepredvidljivosti, vendar predstavlja osvojena točka proti vodilni ekipi angleškega prvenstva, ki je pred dvema tednoma v Londonu ugnala Mariborčane s 6:0, največje presenečenje skupinskega dela lige prvakov v letošnji sezoni.

Mariborski dosežek je vreden veliko več kot 500.000 evrov, kolikor bodo slovenski državni prvaki dobili iz bogate zakladnice evropske nogometne zveze. Za Chelsea in njenega ruskega lastnika Romana Abramoviča je to drobiž. Nikakor pa ne za Maribor, ki ima z desetimi milijoni evrov najnižji proračun med 32 udeleženci skupinskega dela lige prvakov. Toliko na klopi Chelseaja denimo vsako leto zasluži trenerski posebnež, Portugalec Jose Mourinho.

Maribor bo v finančnih okvirjih vselej nogometni palček med evropskimi velikani. Je pa s svojimi rezultati v zadnji petletki pokazal, da denar ni vse. Niti v nogometu, kjer se ga vrti največ. Tri zaporedne uvrstitve v evropsko ligo in letošnji preboj v ligo prvakov niso naključni rezultati. Nanje so posamezniki, ki soustvarjajo nogometno uspešnico v štajerski prestolnici, lahko upravičeno ponosni. Nogomet ostaja v osnovi in še posebej v Mariboru ljudski šport, ki sproža čustva in mobilizira množice. Ljubljana lahko podobno kot preostala slovenska središča ostane brez prvoligaša, stadiona in nogometa, pa to ne bi sprožilo kritične mase. V Mariboru pač. Iskrica lahko v štajerski prestolnici hitro zaneti požar, v kar so se nedavno prepričali politični akterji.

Nogomet je tudi slovenski šport. Prihodnjo soboto bo izbrana vrsta gostovala na slovitem londonskem Wembleyju. Z lepo mariborsko popotnico.