Mimo ustave ne gre

Več kot 25.000 slovenskih upokojencev, ki jim je varčevalni zakon znižal pokojnine, od včeraj dobiva odločbe. Papirje, brez katerih je bilo osiromašenje vrednosti njihovega minulega dela (delno pa tudi takšnih ali drugačnih zaslug) kar protiustavno, je ugotovilo ustavno sodišče.

Če naj bi zakon pomenil nekakšen uvod v pokojninsko reformo, je bilo vse skupaj ena velika šlamparija in reformi slabo kaže. Da so bile storjene tudi napake, sta morala prav kmalu priznati ministrstvo za delo in vlada. V nadaljevanju zgodbe to potrjujejo tudi omenjene odločbe, ki jih je skoraj 2000 manj kot obvestil, ki so bila po mnenju oblasti dovolj za znižanje pokojnin. Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (Zpiz) je bil z zakonom očitno pahnjen v veliko zadrego. Že na podlagi nekakšnih popravkov zakona in ugovorov prizadetih upokojencev je moral Zpiz seznam prikrajšanih torej občutno skrčiti, zdaj pa lahko pričakuje še plaz pritožb, ki jih omogočajo ustavno zahtevane odločbe. In za nameček je varčevalni zakon tudi v delu, ki govori o posegih v pokojnine, še v ustavni presoji.

Medtem ko torej niti že sprejeti zakon še nima pravega epiloga, pa minister za delo Vizjak optimistično napoveduje, da bo pokojninska reforma stopila v veljavo s prihodnjim letom. Pri tem išče primerno izhodišče celo v Pahorjevi padli reformi, ki jo je tudi sam (kot takratna opozicija) uspešno pomagal rušiti. Uskladiti se je treba le v tistem, kar je motilo socialne partnerje, pravi.

Toda kaj, ko so stališča sindikatov znana, ostaja mu referendum kot nedotakljiva ovira in - tu je koalicijski partner Karl Erjavec, ki, če naj obstane, mora nekaj doseči v prid svojim upokojencem.

Minister Vizjak torej ne brez razloga pred javnostjo še skriva izhodišča reforme. Še debate v koaliciji niso prestala. Tisto, česar se je lotila včeraj (izhodišča za reformo trga dela), je le mehak uvod v reformski proces, ki zna zamajati njene temelje.