Minister, nespodobno!

Nekaterih stvari ni mogoče povedati na lep način in naslednja je ena od njih: novi infrastrukturni minister Igor Maher nas ima vse skupaj malo za norca. No, ne malo, precej.

Samo norec bi namreč verjel njegovim zatrjevanjem, da se ni dovolj posvetil medijskim zapisom o svoji črni gradnji, zato so on in mediji minule dni govorili o različnih poslopjih. Gotovo. Tik pred imenovanjem na ministrsko mesto časopis razkrije resne obtožbe na tvoj račun, tebi pa se ne zdi vredno niti natančno pogledati, česa te bremenijo.

Samo ne prav inteligentnega človeka bi minister tudi uspel prepričati, da v seriji fotografij njegove parcele, ki so nastale v razmaku več let, ni razlike. Najprej nasad dreves, potem planjava brez ceste in kakršnega koli objekta, zdaj pa sta tam cesta in zemljanka s sončnimi kolektorji. Nobene razlike, res.

In samo skrajno neobčutljiv človek v Maherjevi prvi izjavi na to temo ne bi videl do javnosti podcenjujočega cinizma, ki si ga je privoščil. Izjavil je namreč, da kot minister ne zeli komentirati dela organov, ki opravljajo svoje delo. Organov, ki so mu nekaj ur prej legalizirali tisto zemljanko in to v skladu s sporno Černačevo uredbo. Uredbo, za katero je bilo pričakovati, da jo bo novi minister umaknil, ne pa, da bo prvi, ki jo bo izkoristil v svoj prid.

Minister torej, ki javnost že od prvega dne odkrito podcenjuje, jo ima za norca in se mu ji zdi vredno kaj razlagati šele, ko nima izbire. Pravi tip novodobnega slovenskega politika, v bistvu.

Če se ministrovi argumenti izkažejo za prazne, za kar je precejšnja verjetnost, in če zeli predsednica vlade graditi lastno kredibilnost, veliko možnih razpletov ni. Mandatarki bo Virant moral ponuditi novega kandidata, menda ga tudi že ima. Tudi zanj bo najbrž pripravljen dati roko v ogenj.

Ob spremljanju Maherjevega motoviljenja si velja predvsem zapomniti, kdo vse v tej državi lahko postane minister. Da je le “naš”.