Mip po slovensko

Skoraj štiri leta in pol je minilo od začetka stečaja dveh pomembnih slovenskih podjetij, novogoriškega Mipa in murskosoboške Pomurke, ki še nista končana. Glavni akterji obeh zgodb so isti, saj sta podjetji sodili pod okrilje družine Volk. Morda nekoliko manj znano je, da je pred leti končalo v stečaju tudi novosadsko podjetje Kolbis, ki je bilo v večinski lasti Mipa.

Samo v Sloveniji je s propadom Mipa in Pomurke ostalo na cesti več kot 500 delavcev. Kje so po dobrih štirih letih? Nekateri so se upokojili, drugi so se znašli, kakor so vedeli in znali. Morda imajo celo “srečo” in zaslužijo 500 evrov na mesec. Nekateri so verjetno še na seznamih skoraj 120.000 uradno brezposelnih (neuradnih tako ali tako nihče ne šteje). Kaj počnejo in kako se preživljajo nekdanji lastniki oziroma vodilni iz skupine Mip (Vojteh in Marko Volk ter Martin Kovač), ni znano. Na svoje nepremičnine so že zdavnaj vpisali zemljiške dolgove in jih tako zavarovali pred upniki. Postopki proti njim pa se odvijajo počasi.

V kratkem bo sicer zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti na zatožno klop sedel Martin Kovač. Ostali (še) predkazenski postopki so daleč od izida, na ljubljanskem okrajnem in na murskosoboškem okrožnem sodišču. Pravni laik se ob tem seveda vpraša, zakaj se pravosodje primera ni lotilo v paketu. Če zakonodaja tega ne omogoča, jo je verjetno treba spremeniti: saj vendarle imamo specializirano državno tožilstvo in sodne oddelke za sojenje v zahtevnih zadevah.

Odgovore na nekatere dileme ponuja aktualna slovenska resničnost. Tudi dogajanje v nekaterih podjetjih, nonšalantno odločanje članov nadzornih svetov, ki v zgodovini samostojne Slovenije še niso odgovarjali za nobeno napačno odločitev in se selijo z enega na drugi dobro plačani položaj. Del odgovora pa se morda skriva tudi v nasprotovanju gospodarske zbornice sindikalnemu predlogu, da bi prevetrili vse menedžerske odkupe.