“Mladi, zapustimo Hrvaško!”

“Kaj je, a? Je vse šlo v maloro, ne? Ni več ne Srbov ne komunistov, ne? Kdo je zdaj kriv, a,” besen upokojenec tuli na besnega upokojenca na Jelačićevem trgu sredi Zagreba ...

Naslov teksta ni moj, ampak vzet s fejsbuka, kjer mreža mladih organizira iskanje delovnih mest in odhajanje v beli svet: v zadnjih nekaj letih je s “trebuhom za kruhom“ tako odšlo 30.000 mladih strokovnjakov ali tretjina vseh visokošolsko izobraženih. Posttranzicijska slika Hrvaške je žalostna - 74.000 podjetij je blokiranih, ker drugim podjetjem, delavcem in državi dolgujejo več kot pet milijard evrov! Če bi, kot državniki nekoč, ocenjeval “stanje nacije“, bi lahko dejal le: zelo zaskrbljujoče. Če se tudi vam v Sloveniji (in v pravzaprav vseh ex-yu državah) razmere zdijo znane, vprašajte svoje domače elite: “Kaj je, a? Kdo je povzročil vse to?“

Strašljivi poziv “Zapustimo to državo“ najbolje ilustrira stanje: tisoči univerzitetno izobraženih so namreč odšli tik pred končnim vstopom Hrvaške v EU. (No, o slednjem bo sicer odločal, če naj sodimo po njegovi odločnosti, minister ene sosednjih, prijateljskih držav ...)

V tem trenutku se zato ne čudim pričakovani politični modi iskanja “nove hrvaške paradigme“. Vladajoča Kukuriku koalicija se resda trudi razgraditi korumpirano piramido, „paradigmo“ (imamo 260 milijonarjev, največ med vsemi sosedami), ki so jo veselo gradili več kot dvajset let tranzicije, toda metode so tipično zahodnjaške: politika rezanja, varčevanja, začasnih rešitev. Socialna - ne, še manj socialistična ali bognedaj komunistična. Bodite bolj SOCIAL in malo manj demokratska in še najmanj partija, sem ondan navrgel znancu iz vrha SDP (Socialdemokratska partija).

Nemočna opozicija, v prvi vrsti HDZ, si liže rane in neprepričljivo napada kljub vsemu relativno učinkovito krizno vlado Zorana Milanovića. Tomislav Karamarko se bojuje za položaj spoštovanega novega vodje stranke, sicer povsem izgubljene v “brezpotjih zgodovinske resničnosti”, kot je zapisal Tuđman. Novi HDZ se proti bivši premierki Jadranki Kosor bori s preštevanjem njenih brošk (!). Enourni nastop Iva Sanaderja na javni televiziji pa je še ena bizarna slika te iste “paradigme“: malo je držav, ki bi si privoščile, da bi kot medijsko zvezdo obravnavale človeka, ki mu vendar sodijo!

V iskanju silne “nove paradigme“ je opozicija razdeljena na majhne ošibljene stranke HSS in HSLS, osip pa grozi tudi HDZ. Medtem ko šef HDZ Karamarko renči na “komunajzarje“ in zagovarja “novo hrvaško neodvisnost“, vodja HSLS Darinko Kosor poziva k „novemu domoljubju“. Prazne fraze, ki jih je ljudstvo strastno požiralo leta 1990. Danes nima kaj požirati.

Nova struktura “posttranzicijske“ elite se na vse to odziva s prazno retoriko: Darinki Kosor priporoča več prizadevanja pri pouku o domovinski vojni in o tem, kdaj je treba izobesiti zastave. Fraze minulega časa: mladi so glede domoljubja krepko podučeni, le dela ni. In kakšno neodvisnost ima v mislih Karamarko? Od koga? Od EU, od NATA? Potem doda, da bo treba “kroatizirati“ HDZ. Kako, zaboga, pohrvatiti najbolj hrvaško stranko na svetu?

Na fejsbuk profilu “Pridite na Švedsko“ mlada Hrvatica zapiše: “Na Švedsko sem se preselila pred letom in pol. Diplomirala sem na Pedagoški fakulteti, imam priznano stopnjo B2 iz angleščine, francoščine in nemščine. V Zagrebu sem le nadomeščala s ponižujočimi pogodbami, o diplomah iz tujih jezikov pa so mi dobesedno rekli, naj si z njimi obrišem ...! Izstopila sem iz primitivnega boksa, kar življenje v Hrvaški je! Dobila sem zaposlitev v vrtcu, 4 vzgojiteljice za 16 otrok. Ko so mi sporočili, da sem sprejeta, smo se nemudoma začeli pogajati o plači. Pogajati? V Hrvaški tega niti ne omenjajo.”

Hrvaški državljani dobro vedo, da je ustvarjanje novega domoljubja in nove hrvaške neodvisnosti absurd. Če kaj, potem potrebujemo novo človekoljubje. Še bolj pa odpiranje, in ne zapiranja delovnih mest.

V trenutku, ko je 30.000 mladih odšlo, novih 30.000 pa komaj čaka enako priložnost, je morda napočil trenutek, da o stanju stvari kdo spregovori, nova paradigma pa bi bila - stanje stvari spremeniti. Osiromašenemu ljudstvu pa prihraniti lažne romantične puhlice iz nekega vznesenega, a minulega časa.