Mlečni alarm

Da se vipavski Agroind sooča z resnimi likvidnostnimi težavami, ni nič novega. Lani je pridelal za slaba dva milijona evrov izgube, podaljšujejo se plačilni roki, ki mu jih pogojujejo trgovske verige, na drugi strani pa se večajo dolgovi do dobaviteljev. Vipavski vinogradniki pred skorajšnjo novo trgatvijo še vedno čakajo na plačilo letnika 2010, vse bolj na trnih so tudi pridelovalci mleka. Nekateri med njimi že od aprila zaman čakajo na plačilo mleka.

Ne samo dolgi zamiki plačil, kmete vse bolj skrbi tudi prihodnost panoge v dolini, ki je povezana z usodo vipavske mlekarne. Prireja mleka v Vipavski dolini že nekaj let upada, saj je to ena bolj zahtevnih dejavnosti. Ne pozna praznikov in dopustov, zato za mlade ni zanimiva. Svoje so prispevali afere s prepovedanimi snovmi v mleku in izbruhi bolezni norih krav ter negotovosti glede cene, ki krepijo prepričanje, da se dejavnost ne splača.

Med pridelovalce mleka, ki kljub vsemu še vztrajajo, so v zadnjih mesecih še dodatni nemir prinesle ocene vodilnih v Agroindu in KZ Vipava, da je primarna dejavnost v dolini vinogradništvo in da je v težkih razmerah v Agroindu za vsako ceno treba rešiti vipavsko klet, mlekarno pa da bi bilo najbolje prodati. Ker se je v bližini v zadnjem času zgodilo več neuspešnih nakupov in prevzemov, in ker se od obljub ne da živeti, je večina večjih mlekarjev na Vipavskem vzela zadeve v svoje roke. Domači zadrugi in mlekarni so rekli adijo in vipavsko mleko tako skupaj z mlekom krav, ki se pasejo na Krvavcu, odteka v Italijo. Vipavsko mlekarno še oskrbujejo dobavitelji s črnovrško-idrijskega in postojnskega konca, a če plačila ne bo, bodo odšli tudi oni. Brez mleka se bo poslovila tudi “kravica Nina'“ in preden bo v Vipavo prišel skrivnostni strateški partner, bo od nanoškega sira ostal le spomin na njegov okus. Se Vipavski dolini obeta še en črni scenarij? Komu je v interesu, da se zlomi še ta vipavski steber, ki v svojem imenu nosi letnico 1894?