Moč besed in dejanj

Ko zbolimo, nas preplavijo strah in skrbi za lastno zdravje. Vsakdo si želi priti do dobro podkovanega zdravnika, ki se zna bolniku temeljito posvetiti; strokovno in človeško.

Če zdravnik razume bolnikove skrbi in mu zna razumljivo pojasniti, kaj je narobe z zdravjem, se med njima stke most zaupanja. Že zato je bolnikovo počutje boljše kot v primeru, če med njima zeva zid molka in nedostopnosti.

Res je, da zdravniki že zaradi natlačenih čakalnic in normativov pogosto nimajo časa za dolg pogovor. Ker so zdravniki le ljudje, pač niso vsi enako zgovorni. Nekateri dobrega komuniciranja ne obvladajo povsem.

Dogaja se tudi, da si nekateri hkrati z belo haljo, morda nehote, nadenejo oklep nedostopnosti ali celo vzvišenosti, prepričani, da se bolniki na bolezni niti malo ne spoznajo. Zato se jim zdijo medicinske razlage nepotrebne.

Prav pojasnjevanje in upoštevanje preostalih bolnikovih pravic pa je temelj, ki kroji bolnikovo zavest in počutje ter krepi željo po sodelovanju med zdravljenjem.

Nekateri zdravniki pozabljajo, da imajo tudi bolniki svoje uzakonjene pravice. Zato ne preseneča, da imata zastopnika bolnikovih pravic na Primorskem največ dela prav zaradi tovrstnih kratkih stikov v zdravniških ambulantah.

Pa je glavnino teh težav mogoče hitro in učinkovito razrešiti s primernim pogovorom. Beseda ima izjemno moč, večjo, kot se je večina sploh zaveda. Pa ne le to, še bolj bo, kot kaže, tudi v zdravstvu pridobila veljavo v prihodnje, če bo tudi ta resor deležen vseh že napovedanih ukrepov zaradi varčevanja. Ti bodo, kot je znano, zarezali tudi v dosedanjo košarico pravic.

Zato bodo zdravniki v ambulantah morali bolnikom še podrobneje pojasnjevati, kakšnih postopkov zdravljenja bodo še lahko deležni. Pa tudi, kaj bi jim sicer koristilo, vendar pa bi po novem za vse to bilo treba seči v lasten žep - kljub načelnim obljubam z vrha o enaki dostopnosti in oskrbi.