Moč narave

Pred desetimi leti sta Primorsko skoraj hkrati, v razmaku nekaj dni, presenetila plazova v Logu pod Mangartom in Lokavcu pri Ajdovščini. Prvi je uničil idilično vas in terjal sedem življenj, v drugem primeru se ni zgodilo najhujše, toda Lokavčani še danes pogledujejo po pobočju navzgor, kjer se tla še niso umirila. Sanacija obeh plazov je pobrala več milijonov evrov. Vse bolj rastejo tudi zneski ukrepov v številnih drugih primerih. Zato se marsikomu poraja vprašanje, ali je plazove, zlasti velike, sploh smiselno sanirati, ali bi bilo nemara bolje pustiti naravi in času čas, da naredita svoje, ogrožene ljudi pa preseliti na varnejša območja.

Plazovi so naravni procesi, ki se dogajajo že tisočletja. Pojavijo se na območjih, kjer se seštejejo geološke, morfološke in druge neugodne razmere. Za njihov nastanek je kriva narava sama, neprimerni človeški posegi pa lahko pripomorejo, da se sicer manjši premiki spremenijo v plaz.

Plaz Slano blato že dobrih 200 let opominja domačine, zaposluje strokovnjake in požira denar. Prvi zapisi o njem segajo že v leto 1789, znova se je prebudil pred dobrimi sto leti. Avstro-Ogrska je plaz sanirala z ureditvijo hudourniških grap. Lastniki zemljišč so bili oproščeni dajatev, morali pa so vzdrževati objekte.

Skozi desetletja se je na plaz in potrebno skrb pozabilo. Vse do jeseni 2000. Sanacija zadnjega pojava je od takrat zahtevala skoraj deset milijonov evrov, a še ni končana. Po desetih letih nihče ne želi pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi plazu pustili, da zalije vodotoke v dolini. V ukrepe so slovenski strokovnjaki vložili ogromno znanja. Njihove izkušnje s Slanega blata upoštevajo v svetu. Dr.Bojan Majes, strokovnjak za plazove, pravi: “Neodgovorno je pričakovati, da bomo s svojimi inženirskimi znanji in ukrepi obvladali naravo in naravne procese, katerih del so tudi plazovi. Vendar bi bilo enako neodgovorno dogajanja zgolj opazovati in opisovati, ogrožene ljudi in kraje pa puščati v negotovosti na kratek in dolgi rok.”