Mojster za Sočo

Ni naključje, da v evropskem projektu TRAP - za izboljšanje upravljanja z vodami - sodeluje Posočje z reko Sočo oziroma kot nosilec naloge Posoški razvojni center (PRC). Soča je s svojo lepoto in z gospodarsko atraktivnostjo polna protislovij in konfliktov med njenimi uporabniki. Država jo hoče energetsko izkoriščati z velikimi zajezitvami, zasebniki se borijo za gradnjo malih elektrarn, pri čemer jih je občinski prostorski plan ustavil, podjetja bi kopala gramoz kar počez, naravovarstveniki zagovarjajo trajnostni razvoj, med drugim z vnašanjem avtohtonih rib, športno turistična podjetja bi na njej razvijala turizem s plovbo po reki ... Mnogi bi ob reki radi postavili objekte za turizem, šport ali pa za lastno uživanje.

Vsi ti interesi se bolj ali manj izključujejo. So prisotni zaradi neusklajene državne zakonodaje, preveč sektorske obravnave brez pogovarjanja. Ni strategije, kakšna naj bi Soča bila. Slikovito je zmedo komentiral eden od poznavalcev dogajanja ob Soči: če ne poznaš cilja, tudi poti do njega ni.

S projektom TRAP poskušajo to zmedo vsaj delno razrešiti. Če bodo po treh letih postavili organ, ki bo usklajeval različne interese, svetoval in tudi državi predlagal boljše rešitve, bo narejenega veliko. Učili se bodo iz dobrih praks drugje. V Veliki Britaniji so na dveh lokacijah že organizirali neformalna združenja, ki povezujejo vse vpletene v dogajanju ob rekah in usklajujejo različne interese.

Tudi v Posočju imajo marsikaj ponuditi drugim. Ribiška družina Tolmin je lahko zgled, kako je treba skrbeti za reke. Njihovo znanje je evropsko priznano.

PRC bo za projekt dobil 160.000 evrov. To je veliko denarja in upati je, da se bo po treh letih vložek obrestoval.

Nihče noče novih, potratnih agencij, kjer spet ne prideš stvari do konca. Po zgledu iz Avstrije bi bil dobrodošel vsaj človek, mojster za reko, ki bi poznal vso zakonodajo in problematiko in ki bi težave hitro reševal.