Monako v naših krajih

Parkirnine so dober posel. Tega se zelo dobro zavedajo v Ljubljani, kjer z vojsko redarjev že dolgo polnijo občinsko blagajno. Očitno so parkirni listki cvetoč “biznis” tudi v Kopru, saj so tukajšnje oblasti pred poletjem pošteno zasolile cene parkirnin.

Po novem je namreč parkirnina v Kopru dražja kot v Monaku. Za uro parkiranja v središču Monaka, na javnih površinah ob cesti, kjer je sicer dovoljeno parkirati največ dve uri, boste odšteli 2,40 evra (vir Monaco Tribune), na Ukmarjevem trgu v Kopru pa kar 2,50 evra. Za uro parkiranja v luksuzni ljubljanski garaži, ki je pod video nadzorom, tik ob tržnici, v središču mesta, boste odšteli približno enako kot za parkiranje na neasfaltiranem, prašnem šodru v Žusterni, kjer pločevino neusmiljeno biča sonce. Tudi v sosednjem Trstu boste v varovani garaži v središču mesta za eno uro odšteli manj kot za parkiranje na koprskem (zlatem) asfaltu.

Tudi v sosednjem Trstu boste v varovani garaži v središču mesta za eno uro odšteli manj kot za parkiranje na koprskem (zlatem) asfaltu.

Na koprski občini neusmiljeno povišanje parkirnin sicer opravičujejo z razlago, da je treba iz ožjega mestnega središča odstraniti pločevino, denimo, iz Ukmarjevega trga, kjer naj bi v prihodnje zaživele obiskovalcem prijazne vsebine. Kar je pohvalno. Manj pohvalno je, da so se v Kopru odločili za podražitev, čeprav več tisoč prebivalcev iz zaledja mesta nima druge izbire, kot da se v mesto po opravke odpravi z avtomobilom, saj se avtobus v njihov kraj pripelje le nekajkrat na dan, čez vikend pa sploh ne.

Sicer imajo občanke in občani za hitre opravke na voljo parkirna mesta v parkirni hiši Belveder in na tržnici, toda ali bodo ta mesta zadostovala za vse? Bodo višje cen parkirnin in tri manjša električna vozila, tako imenovane kurjerce (predvidoma po poletju naj bi občina kupila še eno), dovolj za prehod k trajnostnim oblikam mobilnosti v koprski občini? Bomo kmalu na cestah, pred podjetji, lokali in uradi v prihodnje videli več koles in skirojev? Če se bodo te želje uresničile, bomo politiko višanja parkirnin lahko označili za uspešno.

Morda pa bi lahko vodilni v občini namesto zasoljenih cen parkirišč vodili tudi z zgledom. Njihovih vsakodnevnih navad sicer ne poznamo, vendar se nekako poraja dvom, da bi tako kot nekatere javne osebnosti in politiki iz tujine - denimo nekdanji švedski premier Carl Bildt, ki se je v službo vozil s kolesom, ali zdajšnji ameriški predsednik Joe Biden, ki se je še kot senator zvezne države Delaware v Washington vozil z vlakom - uporabljali javni prevoz. Slovenska folklora je namreč takšna (in to velja tudi za Koper), da se je do vrat občinske palače najbolje pripeljati kar z avtom.