Morala bank

Vse več ljudi ne zmore plačevati kreditov. Tudi 28-letna Ana je med njimi. Ana seveda ni njeno pravo ime. Preveč bi ji bilo nerodno, če bi se javno izpostavila in vesoljni Sloveniji razkrila, da je izgubila službo in živi od socialne podpore. “Danes, če nimaš denarja, te ljudje zviška gledajo. Počutiš se kot smet,” pojasnjuje svoje razloge za anonimnost.

Ana si nadvse želi delati. Potrebuje denar, saj ne more večno živeti na plečih družine in prijateljev - 230 evrov socialne pomoči namreč še zdaleč ne zadošča za preživetje! Za vratom pa ji visi tudi banka, ki zahteva plačilo obrokov kredita. Toda Ani sreča kar noče biti naklonjena. Poslala je že več kot 150 prošenj (na večino odgovora sploh ni dobila), a dela zanjo ni in ni. Med študijem ob delu je pridobila sedmo stopnjo izobrazbe, in zdaj jo - kakšen absurd - prav to tepe. “Za nižjo stopnjo ne dobiš dela, ker imaš previsoko izobrazbo, za višjo stopnjo pa žal nimam pravih zvez,” razkriva svoje težave. Tudi za delo na črno moraš poznati prave ljudi, je prepričana.

Ana pa še zdaleč ni osamljen primer. Takšnih je v Sloveniji veliko. “Zaradi novonastalih razmer v gospodarstvu in na trgu delovne sile opažamo, da se je v zadnjem obdobju povečalo število komitentov, ki so nenadoma izgubili službo in so oddali vlogo za odlog plačila,” pravijo v Banki Koper.

Banka pa ni socialna ustanova, ki bi komitentu, ki ostane brez službe, kar odpisala kredit. Banka mora denar, ki ga je posodila, dobiti nazaj. Kar je povsem razumljivo. Nerazumljivo pa je, da se za to poslužuje povsem nehumanih prijemov. Da lahko banka za poravnavo zapadlih neplačanih obveznosti uporabi vsako dobroimetje na kateremkoli računu komitenta pri banki, ne glede na njegov izvor ali namen, ima po kreditni pogodbi vso pravico. Da pa od svojega komitenta zahteva, naj se odpove delu edinega vira preživetja - socialne podpore - pa je, ne glede na to, da ne gre za izvršilni postopek, povsem nedopustno. In nemoralno.