Moralno plačilo

Delavce, ki so v solinarskem muzeju v Sečovljah delali skoraj leto dni brez plačila, ker je podjetje njihovega delodajalca, Real Invest iz Ajdovščine, polzelo v stečaj, čaka še dolga in trnova pot, da dosežejo pravice, ki izhajajo iz njihovih delovnih pogodb. Pot, na koncu katere bodo po vsej verjetnosti - tako kot tisoči njihovih sotrpinov iz sorodnih podjetij - ostali praznih žepov. In na zavodu za zaposlovanje.

Četudi bi iskali olajševalne okoliščine, kako omiliti njihovo stisko, jih v denarnem smislu, kakor kažejo drugi podobni primeri v Sloveniji, po vsej verjetnosti ne bo. (Državni) denar se je nekje vmes pač “izgubil” ...

Ker pa je njihov delodajalec dobil plačilo iz javne blagajne (obnovitvena dela v solinarskem muzeju je prek upravitelja pomorskega muzeja financiralo ministrstvo za kulturo), bi bilo od države, ki ji ti isti delavci plačujejo davke, in od občine, ki v veliki meri vzdržuje javni zavod pomorski muzej, pričakovati vsaj moralno plačilo.

Plačilo v smislu, da bi ministrstvo lahko vzpostavilo primerno varovalo, s katerim bi temeljito (in ne le po letnih poročilih) preverjalo, kako javni zavodi upravljajo z državnim denarjem in kako sledijo merilom v razpisni dokumentaciji. In seveda kršitelje sankciniralo.

Od občin pa bi pričakovali, da v javnih zavodih strogo nadzirajo dosledno upoštevanje zakona o javnih zavodih in aktov o njihovih ustanovitvah, ki tako uprave javnih zavodov kot člane njihovih svetov zavezujejo k transparentnemu, odgovornemu vodenju in upravljanju z družbenim premoženjem zavoda. O morebitni politični podpori teh teles trenutnim vladajočim v občinskih palačah pri iskanju pravic za oškodovane delavce na tem mestu pač ni vredno govoriti.

Je pa najbrž vredno opozoriti, naj bodo državni uslužbenci, ki se napajajo tudi od žuljev oškodovanih delavcev, dovolj državotvorni. Le tako jim bodo zagotovili (vsaj!) moralno plačilo.