Možnost prebujenja

Izjemno, fenomenalno, najbolj pogosto pa preprosto lepo, so bili pridevniki, s katerimi so v prejšnjih dneh naključni in strokovni obiskovalci opisali novo infrastrukturno pridobitev Kopra - nogometni stadion. Sodobno prenovljeni objekt, ki ustreza trendom v gradnji športnih stadionov, skupaj s svojim atletskim sosedom in urejeno okolico dopolnjuje Športno rekreacijski center Bonifika. Se bo po najmanj desetletni zamudi, za katero pa ne nosi odgovornosti le zdajšnja, temveč tudi prejšnja oblast, drevi za koprski nogomet res začelo novo obdobje?

Koprski nogomet smo pogosto opisovali kot Sneguljčico, ki se je pogreznila v globok spanec in čaka na prebujenje. Prenovljeni stadion je zagotovo impulz, ki bi jo lahko prebudil, ampak (in vedno je ta ampak!), ali je Sneguljčico sposoben obuditi prav tisti, ki ji je ponudil zastrupljeno jabolko. Koprski nogometni klub je namreč v zadnjem obdobju postal sinonim za dezorganizacijo in kaos. Kadrovanje nogometašev glede na njihovo politično pripadnost, nepravilno prijavljanje mednarodnih tekem (Partizan), netransparentno poslovanje, ignorantski odnos do javnosti, za katero aktualni državni prvaki niso organizirali niti ene tiskovne konference, so samo najbolj v nebo vpijoči spodrsljaji in zunanje pojavne oblike porušenih odnosov med klubom in prebivalci mesta, v katerem deluje. Zato njihovih privržencev kljub zgodovinskemu naslovu državnih prvakov ne štejemo v tisočih kot pred desetletjem ali dvema, temveč le v deseticah.

Lepemu, mogočnemu objektu lahko vdahnejo vsebino le kakovostni in odmevni nastopi domačega kluba. Saj tone železja, kilogrami cementa in kvadratni metri površin sami po sebi ne osrečujejo. So samo predpogoj za predstavljanje vsebin in njih uživanje. Koprski nogomet potrebuje princa na belem konju, ne pa mačehe, ki ga zastruplja in izkorišča. Ali pa je nov stadion res priložnost za nov začetek? Če že ne za začetek, pa vsaj za temeljit razmislek!