Možnosti starejših

Prebivalstvo na stari celini se stara. Čeprav smo mlada država, tudi v Sloveniji ni nič drugače. Živimo vse dlje, čedalje več starostnikov je tudi v poznih letih zelo aktivnih. Dnevni centri za starejše oziroma medgeneracijska središča, kot jim rečejo ponekod, so jim pri kakovostnejšem preživljanju prostega časa nedvomno zelo v pomoč.

Ko pa udari bolezen, še posebej demenca, je prva misel svojcev običajno dom upokojencev. Pa čeprav se danes ponuja tudi pestra paleta drugih rešitev. Le vedeti je treba zanje. A običajno je tako, da nas stvari, dokler se nas osebno ne dotaknejo, sploh ne zanimajo. Zato ne čudi, da marsikdo sploh ne ve, da v nekaterih dnevnih centrih za starejše uporabnikom poleg hrane in varovanja zagotavljajo tudi nego in zdravstvene storitve. Kot da bi svojo nono ali nonota peljali v vrtec, slikovito pojasnjujejo hudomušneži. A ta “vrtec” je za starostnika (ko zdravstveno stanje seveda to dopušča) zagotovo prijaznejši od odhoda v dom upokojencev. Je pa res, da takšna “vmesna postaja” pred dokončnim institucionalnim varstvom od svojcev oziroma skrbnikov zahteva veliko več angažiranosti kot selitev v dom upokojencev.

Vse stane. Tako dom upokojencev kot varovana stanovanja, pomoč na domu, varovanje na daljavo in ostali programi varovanja starejših. A za razliko od domov upokojencev ostale možnosti omogočajo starostnikom, da še naprej živijo v svojem domu. Kar je za večino od njih najpomembnejše. Centri za socialno delo, domovi in društva upokojencev ter vse ostale institucije, ki bdijo nad temi programi, nimajo dovolj denarja za njihovo promocijo.

Kdo ve, morda pa bi jim pri tem na pomoč lahko priskočili veliki trgovci. Reklame za razne akcije in popuste, s katerimi vabijo upokojence, da pri njih pustijo (čim)večji del svoje penzije, bi lahko opremili z informacijami o tem, kje vse lahko starostniki (še) preživijo jesen življenja. Pa da vidimo, kdo bo najboljši sosed.