Na Balkanu nič novega

Če je kdo od številnih slovenskih navijačev upal, da bo organizacija velikega mednarodnega tekmovanja spremenila kulturo obnašanja prebivalcev največje med naslednicami nekdanje SFRJ, je bil prevelik optimist. Srbi so se z veliko mero profesionalnosti lotili evropskega prvenstva v rokometu in v njegovo organizacijo vključili dovolj veliko število ljudi. A se svojim svojevrstnim navadam, ki jih nekateri opredeljujejo tudi kot balkanske, niso mogli izogniti. Zato je bil samo za nepoznavalce prvi stik s to kulturo presenečenje.

Že na hrvaško-srbski državni meji s(m)o morali potniki slovenskega navijaškega avtobusa izstopiti z vso prtljago, ki naj bi jo mejni organi pregledali. A pirotehničnih sredstev in alkohola niso našli, je pa res, da se niti niso pretirano naprezali. Vseeno 20 minut počasnega premikanja na jutranjih nekaj stopinjah Celzija pod ničlo na počutje ni vplivalo blagodejno. Policijsko spremstvo je dva avtobusa navijačev spremljalo do beograjskega hotela ter nato do dvorane v Vršcu. Policistom se ni zdelo sporno, da je 30 navijačev stalo v turističnem avtobusu, v katerem nikjer v Evropi ne dovolijo stojišč. Nato se je patrulja sredi avtoceste na vojvodinski ravnici zaustavila. Razlog? Prometna policija beograjskega okrožja je morala navijače “predati” policiji pančevskega okrožja. Ki je zamujala 20, za nikogar usodnih minut. Stanje na pol porušenih hiš, zapuščenih kmetij in zarjavelih tovarn od beograjskega predmestja do Vršca najbolj nazorno priča o gospodarskem (in drugačnem) propadu te države.

Prvi dan obiska glavnine slovenskih navijačev na EP je torej minil po pričakovanjih, v spoznavanju balkanske folklore ter dojemanja življenja. Sicer pa za Vršac, provincialno mesto v Banatu, v Sloveniji in okolici najbrž ne bi slišali, če ne bi imelo moderne športne dvorane, s katerim lahko gosti velike mednarodne dogodke. Na Balkanu torej nič novega!