Na volitve? Končno!

Imate občutek, da ima ta država vlado? Kaj pa parlament? Seveda ne.

V operativnem smislu ne enega ne drugega že nekaj časa nimamo, oboje je uspešno odmrlo in se zdaj le še razkraja. Zato tokrat ni težko pritrditi predsedniku republike, ki pravi, da je ključnega pomena, da se sedanji mrtvi tek čim prej prekine in da dobimo vlado. Kakršne koli barve že ta bo, pristavljamo mi. Ker nam gre vsem skupaj dovolj slabo, ker je gnoj, v katerem se še vedno kobacamo, dovolj gost in smrdeč, ker živimo v državi brez razvojnega modela in ker najboljše novice niso tiste o uspehih in dosežkih posameznikov in podjetij, pač pa o tem, da kakšnega prevaranta zjutraj na domu obiščejo policisti. Morda naivno, a upati je, da čim prejšnje volitve prinesejo prelom s sedanjo mlakužo, blatno lužo, v kateri se vsi lepo valjamo.

Argumenti, kako da ne bo dovolj časa za pripravo na volitve, so bolj borni - koliko časa pa bi še potrebovali denimo v Solidarnosti, ki je v središču javne pozornosti že skoraj dve leti? Tudi opletanje s kršitvijo pasivne ali aktivne volilne pravice je prozorno. Tisti, ki bo hotel voliti, bo gotovo našel možnost, le potruditi se bo moral malce bolj.

Morda boste tega dne na počitnicah, morda bo vroče in se vam na volišče ne bo dalo, morda ste že do grla siti politiziranja na vsakem koraku, morda pa se boste le dogovorili s prijatelji in se že zjutraj inštalirali na piknik na vrtu pred kakšno hišo, kjer bo kakšen televizor, na katerem si bo zvečer mogoče ogledati neko nogometno tekmo. Povsem po naključju finale svetovnega nogometnega prvenstva. Morda pa boste tega dne tudi volili.

V vsakem opisanem primeru boste imeli prav in vsakogar, ki vam bo trobil o neodgovornosti, ker ne volite, ali o čudaštvu, ker boste sredi poletja volili, lahko nekam pošljete. Človekova svoboda pač pomeni tudi svobodno odločanje o tem, kaj storiti s svojo volilno pravico - jo izkoristiti ali jo vreči čez ramo in naprej piti tisto pivo v senci.