Nadloga z ladij

“Nočemo jih. V mestu ustvarjajo gnečo, ne porabijo skoraj nič, njihovi plavajoči hoteli pa povzročajo preveliko motnjo v okolju.” Tako nekako bi lahko zelo grobo povzeli razmišljanje prve dame slovenskega gospodarstva Darje Radić o ladijskih turistih, ki bodo tudi letos - kot svari - oblegali Koper.

Za začetek se nekoliko obregnimo ob njeno pavšalno oceno, da takšni turisti svoj denar potrošijo na ladji, precej manj pa v destinacijah, kamor prispejo. Ali bomo potemtakem v bližnji prihodnosti odrekli gostoljubnost tudi vsem turistom, ki pridejo, denimo, v Portorož in v tamkajšnjih hotelih rezervirajo polne penzione ali - še huje - all-inclusive počitnice?

Brez sprenevedanja nam mora biti jasno, da prav takšni obiskovalci z veliko težavo sežejo v svoje denarnice in iz njih potegnejo zgolj kakšen dodaten evro za malenkosti. Prav tako se praviloma ne odločajo za plačljive izlete za oglede naših naravnih in kulturnih biserov, ki jih ponujajo istrske turistične agencije. Kako nenavadno, zanje se zanimajo le “nebodigatreba turisti s križark”. Tisti, ki raje ostanejo kar v Kopru ali si morda privoščijo prevoz s taksiji do bližnjih mest, pa na kopnem verjetno postanejo lačni in žejni, mar ne?

Sprašujem se, ali so v ministrstvu za gospodarstvo morda založili svoj 187 strani obsegajoč dokument s pomenljivim naslovom Strategija razvoja in trženja slovenske turistične ponudbe za ladje za križarjenje od 2008 do 2012, v katerem ta segment turizma prikazujejo kot potencial, ki ga velja spodbujati. Pravzaprav me to niti ne preseneča, če vemo, da si še resorna ministrica ni na jasnem, kolikšen je pomen turizma za Slovenijo.

Leta 2009 je izjavila, da “turizem v Sloveniji ni in verjetno nikoli ne bo najpomembnejša gospodarska panoga”. Že lani je bil njen pogled diametralno nasproten. Iz njenih ust smo lahko slišali, da je “turizem vsekakor bil, je in tudi bo pomembna gospodarska dejavnost Slovenije.” Kaj bo rekla letos?