Nagrada? Ne, hvala.

Prvi odziv na stavko zaposlenih v družbi Elektro Primorska, ki še kar traja, je bil pri marsikomu: “Ja, kaj se pa gredo? V času, ko nekateri nimajo za plače, stavkajo zaradi neizplačila božičnice, in to kakšne božičnice!”

1465 evrov bruto, kolikor naj bi znašala nagrada ob koncu leta za vseh 520 zaposlenih v družbi Elektro Primorska, je dandanes za vse več ljudi lep denar. Vse več je takih, ki morajo za tako vsoto delati dva meseca in več, oziroma tistih, ki bi znali s takšnim zneskom preživeti tudi več kot tri mesece, saj so jih razmere sčasoma spremenile v prave mojstre preživetja, nazaj v lovce oziroma nabiralce, ki tudi v koših za smeti vidijo priložnost, ne pa le vira smradu in nesnage.

Vseeno pa gre pri nagradi ob koncu leta za pravico delavcev, ki je zapisana v podjetniški kolektivni pogodbi, za katero v sindikatu pravijo, da je delavska ustava. Zakaj bi se ji torej kar tako odrekli, če so jim jo vse dosedanje uprave priznale in izplačale brez zadržkov?

Bi se ji vi odrekli, če bi bili zaposleni v družbi Elektro Primorska? Obstajajo v naši mali lepi državici na sončni strani Alp kakšni primeri, po katerih bi se zaposleni v družbi Elektro Primorska lahko zgledovali? Velikanska večina se za svoje nagrade, privilegije, nadomestila ... bori do konca, v nekaterih primerih tudi prek vseh meja dobrega okusa.

Zaposleni, ki te dni prejemajo sporočila s strani uprave in stavkovnega odbora, ne vedo več, kdo ima prav in kdo ne. Zavedajo se privilegija nagrade, in nekateri med njimi pravijo, da bi preživeli tudi brez nje, po drugi strani pa se jim ne zdi prav, da bi se kar tako odrekli nagradi, ki so jo v sorodnih družbah za distribucijo električne energije večinoma prejeli. Ponekod resda manjšo od predvidene, a so se uprave s sindikati o tem pravočasno dogovorile. V družbi Elektro Primorska do 15. decembra, ko bi morala biti višina nagrade določena, dogovora ni bilo, kar je glavni razlog za spor in stavko.