Naj bo jakot!

Naslednje leto bo minilo dvajset let od sporazuma med Madžarsko in EU o prepovedi uporabe poimenovanja tokaj za vina, ki ne prihajajo iz istoimenske regije na severovzhodu Madžarske. Posledično je to pomenilo prepoved uporabe poimenovanja furlanski tokaj za vino iz Furlanije, Brd in Vipavske doline, pa tudi iz Alzacije, kjer so tako imenovali sivi pinot in Katalonije, kjer je to ime sinonim za vino iz tamkajšnje sorte macabeo.

Prepoved je bila v Sloveniji dokončno uvedena z vstopom naše države v EU leta 2004. Vinarji so bili primorani poiskati rešitev. Našli so jo v lepi slovenski besedi točaj, vendar argumentacije v EU niso zalegle in slednjič je bilo tudi to poimenovanje prepovedano. Izhod v sili so z grenkobo poiskali v botaničnih imenih sauvignonasse in zeleni sauvignon.

Številni vinarji se z novim imenom niso sprijaznili, zato so nekdanji tokaj poimenovali s fantazijskimi imeni, nekateri so mu dali ime po legah svojih vinogradov. Stanko Radikon iz Oslavja nad Gorico je že pred desetletjem svoj tokaj preimenoval v jakot. Z domiselno igro besed je prišel do enostavnega, lepo zvenečega imena, ki ga je v naslednjih letih dovolil uporabljati nekaterim kolegom.

Radikonova domislica je bila že od začetka favorit v iskanju novega, primernejšega poimenovanja za nekdanji tokaj, ki so se ga briški vinarji lotili skupaj z našim uredništvom. Največjo konkurenca mu je bilo deželno poimenovanje bric, a so se briški vinarji izognili tovrstni geografski oznaki. Po eni strani zaradi lepšega in mehkejšega zvena Radikonovega poimenovanja, po drugi pa zaradi bojazni pred pretirano lokalizacijo sorte in dejstvom, da tovrstna imena pri nas nosijo zlasti enostavna zvrstna vina.

Zdaj je na vinarjih, da se okrog imena, ki so ga izbrali, čim bolj poenotijo in da tradicionalno vino v novih oblačilih z novim zagonom predstavijo kupcem. Seveda pa kot pribito velja, da sta ime in marketinška podoba opora, ključ je v vinu in v njegovi kakovosti.