Naj pride jesen

Si predstavljate, da bi plačo, ki ste jo pošteno zaslužili, dobili s skoraj dveletno zamudo? Dolga je, dolga. Za vsakega, kaj šele za nekoga, ki je ostal brez službe.

No, tisto, kar preživljajo nekdanji delavci Kraškega zidarja, je še precej huje. Šele po enem letu od uvedbe stečaja - sežanski gradbinec se je uradno zlomil avgusta 2012 - so dobili poplačane plače, ki jim jih je podjetje dolgovalo še iz časa prisilne poravnave. In zdaj, po skoraj dveh letih od začetka stečaja, bodo naposled dočakali prvo izplačilo prednostnih terjatev.

A ne vsega, le četrtino, preostanek naj bi dobili jeseni. Večina zneskov, ki bo izplačana še ta mesec, se giblje med 2000 in 3000 evri, a med nekdanjimi delavci so tudi taki, ki v prvi rundi, verjetno enako nestrpno, čakajo na svojih nekaj sto evrov.

Prav nič jim ne pomagajo pojasnila stečajne upraviteljice, češ da kljub uspešnim prodajam premoženja na računu ni dovolj denarja za izplačilo večjega deleža, kaj šele za celoten znesek prednostnih terjatev.

Nekdanji delavci - mnogim je že ugasnila pravica do nadomestila - se morajo znajti, kakor vedo in znajo, da povežejo konec meseca z začetkom novega. Na prste morda obeh rok bi lahko prešteli tiste, ki so dobili drugo službo. Mnogi družinski proračun krpajo s pomočjo Rdečega križa ali Karitasa, le tu in tam nekateri uspejo najti občasno delo.

Če bodo nekdanji delavci propadlega gradbinca med čakanjem na svojo četrtinko, preleteli seznam upravičencev, bodo naleteli tudi na imena nekdaj vodilnih. Seveda, tudi oni so upravičeni do sorazmernega dela svojih plač, odpravnin in podobnega, a ne bi bilo nič čudnega, če se bi kateremu od delavcev stemnilo pred očmi ob pogledu na zneske.

Nekdanji šef in tudi solastnik Kraškega zidarja, ki nosi dobršen del odgovornosti za stečaj, bo, denimo, dobil skorajda 30.000 evrov. Da se razumemo: to je četrtina zneska, ki mu pripada.