Naj se že premakne!

Na ponedeljkovem sestanku o Cimosu, kjer so se - že štirinajstič - zbrali predstavniki kupcev, lastnikov, bank upnic, slabe banke in ministrstva za finance, je bila udeležba tako visoka, da je v sejni sobi zmanjkalo stolov. Dobro znamenje, bi lahko sklepali, obstaja močan interes, da se pospeši zdravljenje tega nekoč najpomembnejšega slovenskega dobavitelja avtomobilske industrije. A gneča v sejni sobi zagotovo ni premosorazmerna reševalni vnemi, vsaj če jo merimo z učinkovitostjo vseh vpletenih.

Tisto, kar Cimos zdaj nujno potrebuje, je bančni reprogram, predvsem konverzijo dela posojil v kapital. Predlog so v Cimosu pripravili, zdaj so na potezi banke upnice, v prvi vrsti pa Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero so NLB, NKBM, Abanka in država prenesle terjatve.

Prav reprogram bi Cimos obvaroval pred kapitalsko neustreznostjo, ki se bliža z velikimi koraki. Glavni razlog so predvideni novi odpisi, predvsem 18-milijonskega posojila, ki ga je Cimos dal svoji hčerinski družbi Cimos Titan, ki posluje z izgubo in ga ne more vrniti, ter niza posojil hčerinskim družbam na Balkanu, ki so verjetno neizterljiva. Vsi ti odpisi bodo še bolj najedli osnovni kapital Cimosa, že dodobra načet z lanskimi odpisi.

Da bi Cimos lahko zabredel v stečaj, je malo verjetno. Banke upnice bi s stečajem izgubile preveč. Če pa pristanejo na reprogram, postanejo večinske lastnice Cimosa in bodo vsaj del vložka dobile, ko bodo podjetje prodali. Kasneje seveda; zdaj ga ni mogoče prodati, ker je preveč zadolženo. In spet smo pri razdolževanju.

Na strani upnic je zdaj glavna DUTB, na katero pa letijo očitki, da upočasnjuje dogovor. Razmeroma nova družba se šele seznanja z vsem, kar Cimos potrebuje, pa tudi nekatere nedavne odločitev njenih šefov kažejo, da tudi sicer nima izostrenih ciljev. Udeleženci sestanka o Cimosu je zanimalo samo eno - kdaj bo sklenjen reprogram. Da bi slišali konkreten datum, bi na sestanku rade volje tudi - stali.