Najboljši svet

Živčni ste, ker imate prenizko pokojnino ali ker ste izgubili službo in ker se spet morate ukvarjati z novim letom? Razpočili bi se od jeze, ker vas politiki vlečejo za nos, ker je stanje demokracije v državi zaskrbljivo? Privoščite si žvečilni gumi, žvečite, takoj se boste pomirili in zdelo se vam bo, da živite v najboljšem svetu. Kaj bodo našli bodoči arheologi, ko bodo čez milijon let kopali po naših ostankih? Piramido? Ne. Kolosej? Ne. Eiffelov stolp? Ne. Empire state building? Ne. Koprske palme? Ostanke neke države? Ne: žvečilne gumije. Ko bodo zagledali po zemlji razpršene bele madeže, bodo ugibali, čigavi fosili so to. Poglejte samo, kako krasijo naše ulice.

Pregled zgodovine: prva žvečilna kroglica je bila izpljunjena v New Jerseyju leta 1871. Bila je brez okusa in so si jo verjetno izmislili kot nadomestek za žvečilni tobak. Najbolj bizarne žvečilne gumije izdelujejo Japonci, ki so znani po tem, da proizvajajo kar precej absurdnosti: žvečilke, ki dišijo po moškosti, po potu, ali po vrtnicah, približno tako kot če bi jedel čebulo poleti. Genialne žvečilne gumije, ki imajo okus po vinu in so opojne kot kozarec chardonnayja. Seveda ne manjka gumijev s seksualnim učinkom: pospešijo cirkulacijo, ženski obljubljajo začasno nabrekanje oprsja. Hmm.

Naše žvečilke so bolj banalne. Razen barvitih imen in okusov, ki ne trajajo dlje od enega žvekalnega trzljaja, so si vse podobne: big bubble, brooklyn, vigorsol, vivident, tic tac, mentos cube, happy dent itd. Kolikokrat ste bili v zadregi, ko ste se na bencinski postaji odločali, katere boste kupili, kateri najbolj učinkovito prikrije alkoholne hlape? Nekateri se lepijo na zobe, drugi ne. Zanimivo, vsi te presenetijo, ko jih najdeš prilepljene na hlačah, a nihče te ni opozoril, da imaš tujca na riti. Moram priznati, da me, čeprav sam žvečim, živcirajo ljudje, ki mi žvečijo pred obrazom. Najraje bi jih oklofutal, ko mi naredijo balonček pred nosom. Ko ga raztegnejo iz ust ali ko se igrajo z njim kot s frnikolo med prsti, se spomnim na Voltairovega Kandida. Na podolgovato, nitkasto figuro večnega optimista, ki je, čeprav ga neprestano teptajo in ga življenje nateguje, prepričan, da živi v najboljšem možnem svetu. Tako kot mi, ki se neprestano pustimo žvečiti in pljuniti.

Srečno žvečenje v novem letu.