Najlepši hrvaški dan

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je včeraj zjutraj šokiralo Balkan. V prizivnem postopku je ugodilo pritožbi za vojne zločine obtoženih hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Markača ter ju oprostilo. Še aprila lani ju je prvostopenjsko sodišče obsodilo na 24 in 18 let ter jima pripisalo krivdo za storjene zločine nad Srbi med operacijo hrvaške vojske Nevihta leta 1995 in po njej. Po presenetljivi oprostilni sodbi je Hrvaško zajela evforija nacionalnega naboja, ponekod so celo pouk končali predčasno. Z mlade hrvaške države je tako spran največji madež, oprostilno sodbo pa lahko razumemo tudi kot dokončno priznanje mednarodne javnosti, kdo je bil v zgodnjih devetdesetih letih agresor na Hrvaškem.

Seveda ima srbska stran o tem nasprotno mnenje. In da s simbolno oprostitvijo dveh generalov zadoščenju pravice za vse vendarle še ni končano, priča tudi izjava hrvaškega predsednika Iva Josipovića. Ob zadovoljstvu nad odločitvijo sodišča pravi, da ta Hrvaške ne razbremenjuje odgovornosti, da poskrbi za vse žrtve vojne in kaznuje individualne zločine, ne glede na to, na kateri strani so bili storjeni. Ti ne morejo in ne smejo pod nobeno preprogo, ker oprostilna sodba generaloma ne odgovarja tudi na vprašanja, kdo je odgovoren za številne umore civilistov, pregone, uničenje in požige. V domovinski vojni je na Hrvaškem življenje izgubilo več kot 21.000 ljudi, po nekaterih podatkih približno 14.000 na hrvaški strani, preostali pa na srbski. Pri tem v vojaških operacijah hrvaška vojska ni stopila na srbski teritorij. Podatki za zgodovino, ne pa tudi za pozabo.

Danes je na Hrvaškem nov, ne več najlepši, ampak običajno siv dan. Predvčerajšnjem ga je zmotil odstop gospodarskega stratega vlade Čačića, včeraj zgodba z generaloma, že v torek pa najbrž obsodila sodba za nekdanjega premiera Sanaderja. Pravica je počasna, a dosegljiva. Kaj pa za običajne smrtnike?