Narobe svet

Potem ko je občina projekt več let načrtovala, umeščala v razvojne načrte in pridobivala voljne investitorje, je prišla civilna iniciativa in se uprla. Upanje, ki je obetalo zaslužek, je utopila peščica drugače mislečih nezadovoljnežev.

A nerganje, ki ljudi združi v civilno iniciativo, je pogosto njihovo edino orožje. Gradnjo blokov v vaseh, umeščanje odlagališča odpadkov na vodozbirnem območju, razvrednotenje kmetijskih zemljišč in še marsikaj lahko preprečijo le tako, da odločanje izza zaprtih vrat preselijo na zbore krajanov, na socialna omrežja in v gostilne.

Nergači so v tej zgodbi edini, ki zastavljajo svoj prosti čas, znanje, izkušnje in celo svojo javno podobo za vrednote, ki so jim pomembne. Če jim uspe, postane njihov zgled privlačen. Piranski iniciativi, ki je leta 2009 z referendumom preprečila izvajanje prometnega odloka, je sledila iniciativa, ki je marca letos ustavila gradnjo stanovanj na Kampolinu. Ko so krajani Semedele v Kopru zagrozili, da bodo sledili zgledu Kampolina, je občina obrzdala načrte za gradnjo stolpnice na območju nekdanjih Slavnikovih garaž. Civilne iniciative se bojijo tudi v Marini Portorož, ki je med načrtovanjem gradnje v središču Lucije, urejanja termalne riviere in širitve marine prisluhnila tudi domačinom. Če ne drugega jim bo od tega ostal argument, da so k razpravi povabili tudi zainteresirano javnost. To je družbo tistih, ki bi jih v občinah in gradbenih podjetjih najraje označili za sitneže.

Ne glede na zmrdovanje nad nergači, pa so se tudi izvoljeni predstavniki ljudstva in direktorji velikih podjetij začeli zavedati moči civilne družbe. V zgodbi o igrišču za golf v Sečovljah skuša piranska občina zdaj to obrniti v svoj prid. V civilni iniciativi združuje župana, svetnike, direktorje, hotelirje in celo državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade.

Najmočnejši politični in gospodarski igralci se s tem postavljajo v vlogo šibkih. Če to ni narobe svet ...