Naša mesta

Kam ste zjutraj peljali na sprehod svojega psa? Se je lahko sprehodil po mehki travi v parku ali gozdu in se nadihal svežega kisika? Ali je moral tacati po trdem asfaltu in vohati izpušne pline mimo vozečih avtomobilov?

Odgovor je najbrž odvisen od tega, kje živite. Na vasi najbrž ni težav, mehkih travnatih preprog je tam na pretek. V mestu pa ... odvisno od tega, kako prijazno je mesto do meščanov. Če mestna oblast skrbi predvsem za svoje prijatelje, ki so v zadnjih desetletjih tako zgostili gradnjo v mestnem središču, da so iz njega izrinili večino zelenih površin, se vam in vašemu kužku ne godi dobro. Če je mestna oblast delovala v javno dobro, je pozidave načrtovala tako, da je ob zasebnih stavbah predvidela tudi dovolj javnih površin. Če imate do javnih zelenih površin v mestu manj kot tristo metrov, je to že dober znak.

To je tudi eno od meril, ki jih Evropska komisija že tretje leto upošteva pri dodelitvi prestižnega naslova zelena prestolnica Evrope. Leta 2010 je ta laskavi naziv pripadel švedski prestolnici Stockholm, lani Hamburgu, leto 2012 pa bo zeleni zgled evropskim mestom špansko mesto Vitoria-Gasteiz.

V Stockholmu ima do zelenih površin manj kot tristo metrov kar 95 odstotkov od skoraj 800.000 meščanov. Pa ne samo to. Za dobro počutje meščanov skrbi tudi dober javni prevoz, ki, vključno z mestnimi avtobusi, vozi izključno na obnovljive vire energije. V Hamburgu, ki je z 1,8 milijona prebivalci ne samo drugo največje nemško mesto, temveč tudi drugo največje evropsko pristanišče, so si naziv zelene prestolnice prislužili zaradi uspešnega soočanja s številnimi problemi, ki jih prinašata tako mnogoštevilna populacija kot tudi ogromno pristanišče, ki ima vedno nove in nove zahteve po širitvi. A mestna oblast se je, skupaj s prebivalci, odločila, da se pristaniške dejavnosti ne bodo širile na zelene površine na obrobju mesta, temveč z boljšo izkoriščenostjo obstoječih pristaniških struktur.

Vitoria-Gasteiz, prestolnica Baskije na severu Španije, nima takih težav kot Hamburg, saj ima le dobrih dvesto tisoč prebivalcev. Je pa, čeprav je srednjeveško mesto, v njem večina industrije in storitvenih dejavnosti province. Kljub temu in kljub velikemu povečanju števila prebivalstva je v dobrih 30 letih načrtovanega prizadevanja za trajnostni razvoj dosegla, da je kljub industriji tudi zelo zeleno mesto: ima več kot 10 milijonov kvadratnih metrov parkov in zelenih površin, 613 hektarjev zelenega pasu, kar 479 kvadratnih metrov gozda na prebivalca, 210 kmetijskih zemljišč za organsko pridelavo, v mestu čisti zrak 130.000 dreves, za kolesarje so uredili kar 90 kilometrov kolesarskih poti, kar polovico vseh poti pa meščani opravijo peš.

Kako je že v naših mestih? Zelenih površin je, zlasti v novih soseskah, le za vzorec ali še to ne, javni prevoz - kjer sploh je - ljudi bolj odbija kot privablja, avtobusi na biogorivo so redke izjeme, mestni gozdovi večinoma brez urejenega lastniškega in drugih statusov, število posekanih mestnih dreves je večje od števila na novo posajenih, namesto kolesarskih stez župani gradijo plačljive garažne hiše ...

Morda bo naredila zasuk v tej smeri Ljubljana, ki kandidira za zeleno prestolnico Evrope za leto 2014. A dogajanja zadnjih let tega ne nakazujejo. Prav z novim letom se je v prestolnici krepko podražil mestni avtobus, načrtovani “napredek” teh avtobusov je prehod na zemeljski plin, na še zadnjih nepozidanih površinah v mestu pa rastejo nove zgradbe.