Ne, vina zagotovo še ne bo zmanjkalo

“Raziskovalci svarijo ljubitelje vina, naj uživajo v vsakem požirku, saj svetu grozi globalno pomanjkanje te priljubljene alkoholne pijače,” so se začenjali članki v prazničnih dneh na številnih spletnih portalih. Domala vsi so bili enaki, saj je šlo za kopiraj-prilepi agencijsko novico, ki se je sklicevala na raziskavo dveh analitikov avstralskega oddelka globalne svetovalne hiše za investicije Morgan Stanley. V dolgem pregledu svetovnega vinskega trga ugotavljata, da pridelava pada, povpraševanje pa narašča, zaradi česar bi cene vina “lahko poletele v nebo.”

Stanje na svetovnem vinskem trgu je v omenjenem agencijskem članku predstavljeno alarmantno, vinski trg naj bi doživel šok, ko bodo pošle zaloge iz minulih let. Povzemanje raziskave je bilo dosledno, avtorji tako za slovensko rabo niso niti pretvorili anglosaksonskih zabojčkov v nam razumljive litre oziroma hektolitre. Mimogrede, en zabojček vsebuje dvanajst steklenic oziroma devet litrov vina.

Ni panike, poudarja Jancis Robinson, ena vodilnih svetovnih pisk o vinu. Da so se analitiki osredotočili predvsem na tržišče odprtega vina in še, da so naredili zavajajoče primerjave. Zelo natančno nanje opozarja Reutersov analitik Felix Salmon, ki se je obregnil ob drastične grafe iz analize, v katerih so trende prikazali z opiranjem na lanski vinski letnik, ki je bil zaradi vremenskih razmer v Evropi in v Argentini pičel. Svetovna pridelava vina je v letu 2013 občutna višja, poraba pa stabilna glede na prejšnja leta, je srž letne analize OIV, Organizacije za vino in trto. Ustanova, ki je avtoriteta v vinskem svetu, napoveduje 281 milijonov hektolitrov vina iz letine 2013, v letošnjem letu pa skupno porabo vina med 238 in 252 milijoni hektolitrov ter še 35,7 milijonov hektolitrov za industrijsko predelavo (žganjice, kis in vermut).

Kakorkoli, globalna poraba vina narašča, predvsem zaradi hitre rasti na Kitajskem in v ZDA, ki so že blizu še vedno največjemu porabniku vina, Franciji. A naraščajo tudi površine z vinogradi v ZDA, na Kitajskem in nekaterih državah novega vinskega sveta.

Evropska pridelava vina sicer upada, a raste količina pridelave kakovostnejših vin. V tem plesu številk je majhna Slovenija sicer nepomembna, čeprav tržni trendi veljajo tudi za tukajšnje pridelovalce. Domači trg se je v krizi spremenil, veliko vinarjev išče priložnosti na tujih. Slovensko vinsko sceno pesti še velik delež sive in črne ekonomije, ki pa ga namerava država zmanjšati s spremembami področne zakonodaje.

Analiza hiše Morgan Stanley bi morda lahko bila signal vlagateljem v avstralsko vinarstvo, nikakor pa ne more biti signal za polnjenje domačih kleti, ker da bo vina zmanjkalo ali se bo enormno podražilo. Za vinarje bi bilo tovrstno sporočilo sicer dobrodošlo, konec koncev so v minulih dneh z marsikaterega konca sveta sporočali, naj se tisti, ki zaznavajo pomanjkanje na vinskem tržišču, oglasijo pri njih, da bodo zadostili njihovim potrebam. Gotovo je o podobnem razmišljal tudi marsikateri slovenski vinar, ki po energiji, porabljeni za pridelavo vina, zbere novo, obleče suknjič in se poda na predstavljanje in prodajanje svojih vin.

O tem, da je svet res malce narobe, nam priča velikanski odziv na analizo avstralskega oddelka že omenjene svetovalne hiše. Z alarmantnim sporočilo so se sprehodili skozi vse svetovne medije in marsikoga, ki v življenju še ni slišal za ime Morgan Stanley, opozorili nase. Analiza OIV ima premalo kataklizmičen naslov, da bi zganila novinarje in urednike. Tale vinska zgodba seveda ni osamljen primer. Zato se smemo vprašati, ali ni v svetu, kjer za deljenje največ štejejo alarmantna in katastrofična sporočila, pravzaprav povsem normalno, da živimo krizo?