Ne dobro, ne slabo

Tako s precej grenkobe komentirajo razmere turistični delavci, ki so med prvomajskimi prazniki upali na boljšo zasedenost turističnih postelj. Zlasti na Bovškem, kjer po zaustavitvi gondolske žičnice že tri mesece hirajo v turistični agoniji.

Prvomajski prazniki so nepredvidljivi, veliko je odvisno od vremena, zato ne morejo dati napovedi za poletno sezono. Za poletje pa velja, da vreme na turizem vpliva za desetino. Ostalo je odvisno od vabljivosti ponudbe.

In te je v Posočju vse več. Lani, ko za naložbe v nove turistične postelje ni bilo več denarne podpore Posoškega razvojnega centra, je na novo začelo delati 20 ponudnikov. Ljudje torej zaupajo v turizem. Kakovost in domiselnost se iz leta v leto nadgrajujeta. Zasebniki iščejo in najdejo tržne niše. Tonklijevi so jo izbrskali na nekdanjem mejnem prehodu Robič ob vstopu v državo. Na Mostu na Soči so se vsi povezali. Zasebno podjetje Tami sodeluje s turističnim društvom, krajevno skupnostjo, z lastniki Barke. Ko bo zaživela še Vodna hiša s kajakaši, kjer upajo na pomoč Soških elektrarn pri urejanju okolice, nič pa še ni v tem pogledu dorečeno, bo jezero začelo presenečati. Mostarji so lahko primer dobre prakse povezovanja.

Veliki projekti so v podporo manjšim. LTO Sotočje je nacionalni skrbnik popotniške poti od Grossglocknerja prek Avstrije, Furlanije in Slovenije do Trsta s 40 etapami, kjer je treba prenočiti. V Posočju vse sile usmerjajo v pohodniški in kolesarski turizem, ki bi podaljšal sezono. Kongresni turizem je izziv za prihodnost, so pa še na začetku.

Poletje z velikimi festivali, vaškimi prireditvami in toplimi rekami je vabljivo, toda brez zime vsaj Bovško ne more naprej. Zato je zdaj ključna odločitev, kako bo s popravilom in obnovo gondolske žičnice. Čas se izteka.

In še to, kar ni odvisno od Posočja; z nezanesljivostjo Slovenije se povečuje nezaupanje turistov v obisk države. To postaja že velik problem.