Ne samo nogomet

Pred štirimi leti smo bili zraven in kaj lahko bi bili tudi v Braziliji. A je, kar je. Nekatere strateške napake postKekovega obdobja, pri katerih ima “zasluge” vodstvo nogometne zveze, na čelu z Aleksandrom Čeferinom in njegovimi svetovalci, prepozna vrnitev Srečka Katanca, ki ni imel dovolj časa, da uredi razbito vojsko, pa tudi nekaj športne nesreče, so nas kljub ugodni skupini v kvalifikacijah pripeljali v položaj, da bomo od danes naprej svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji gledali bolj sproščeno. Nevtralno. Vsak bo izbral reprezentanco, ki mu je bolj simpatična.

Nogomet je več kot šport. Predvsem je pomembna gospodarska panoga, v kateri se vrtijo milijarde evrov. Zaradi slednjega je čislan med svetovno elito, srednji razred se navdušuje nad njim kot sredstvom za zabavo in preživljanje prostega časa, revnejši v predmestnih getih ali v državah tretjega sveta pa ga jemljejo kot eno redkih, če ne celo edino možnost za družbeno promocijo. Nogomet dejansko vse navidez nezdružljive družbene razrede združuje in tudi zato je popularen na vseh koncih sveta.

A Brazilci, eni največjih nogometnih fanatikov na svetu, pregrešno drago organizacijo, gradnjo objektov z vso korupcijo vred, vse bolj ocenjujejo za potrato denarja. Že leto dni se vrstijo množični protesti in stavke zoper milijardne investicije. Raje bi videli več denarja v svojih plačilnih kuvertah. Nogometno svetovno prvenstvo tako hkrati razkriva, kako se družbe hitro rastočih držav Briksa, med katerimi izstopa Brazilija, zelo hitro spreminjajo v smeri zahodnega pojmovanja življenjskega standarda. Nogomet sicer ostaja religija, vendar pa ni več hvaležno sredstvo za uspavanje revnejših. Ne dvomimo pa, da bodo Brazilci, če bodo 13. julija visoko dvignili pokal, na vse tegobe za hip pozabili.

Do takrat bo na Zemlji vladal nogomet. Tudi zato, ker je podoben realnemu življenju. V nogometu pač ne zmagujejo vedno le najboljši, ampak tudi spretni.